Nedeljski koncert Festivala Maribor, na katerem so nastopili solistka mezzosopranistka Camille Merckx in člani Festivalskega orkestra pod vodstvom Jean-Philippa Wurtza, je bil naslovljen Slovo. Spored je prinesel dela s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki so nakazovala nove poti razvoja glasbene umetnosti. In res je bilo med deli marsikaj, kar prekinja osrednjo tradicijo romanticističnega časa.
Spored je uvedel Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja v priredbi za komorni orkester. Izbira je bila na eni strani smiselna. Ta Debussyjeva skladba je bila tista, ki je zaznamovala smer skladateljevega oddaljevanja od tradicionalnih vzorov in ga - kljub kontroverznosti prve izvedbe - uveljavila kot vodilnega francoskega skladatelja nove generacije. V tem smislu je lepo sodila v programsko zasnovo sporeda. Na drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali je mogoče subtilno zasnovano paleto zvočnih barv tako preprosto prenesti v popolnoma drugačno instrumentacijsko okolje. Na koncertu slišana izvedba bi govorila za negativni odgovor. Nastopajočim ne moremo očitati, da se niso trudili izpolniti nemogoče naloge. Svoje parte so izvajali večinoma korektno in z veliko vnemo. A končni rezultat ni bil podoben Debussyjevi izvirni zasnovi. Namesto nežno prelivajočih se zvočnih barv se je odvijal spopad zvokov, med katerimi so vedno znova zmagovali tisti, k so jih proizvajali pihalni in trobilni instrumenti.
Povsem drugače je bilo v drugi točki večera. Komorna simfonija, op. 9, Arnolda Schönberga je bila že izvirno zasnovana za solistično zaseden ansambel 15 instrumentov. Kompleksna partitura, ki je pretežno grajena z linearnim razvijanjem kontrastnega glasbenega gradiva, je plastično zaživela v zvočnem okolju individualiziranih, prepoznavnih prispevkov posameznih instrumentalistov. Čeprav je bilo tudi tu mestoma nekaj težav z zvočnim ravnovesjem med godali in drugimi instrumenti, to ni ogrožalo v celoti prepričljive izvedbe, ki je bila predvsem zasluga zares komornoglasbenega interpretacijskega pristopa.
Je res treba vedno znova posegati po priredbah nekaj znanih del?
