Središčna osebnost mariborske kulture

Letos mineva 110 let od rojstva velikega mariborskega glasbenika, humanista in intelektualca dr. Romana Klasinca, ki je večji del svoje poklicne poti preživel na današnjem Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Sedanja generacija dijakov in zaposlenih se je svojemu velikemu predhodniku, spoštovanemu profesorju, poklonila s celoletnimi dejavnostmi. Med njimi je bila tudi okrogla miza, organizirana pretekli torek v veliki dvorani konservatorija. Sodelovali so jubilantov sin Tomaž Klasinc, glasbena pedagoga, Klasinčeva učenca, Jasna Čerič in Valter Petrič, muzikologinji dr. Karmen Salmič Kovačič, ki je ob Klasinčevi 100. obletnici leta 2007 uredila njegov spominski zbornik, in dr. Manica Špendal (pisno). Moderatorja sta bila Leto Križanič Žorž in Dominik Petko pod mentorstvom mag. Anje Ivec in Barbare Klep.
V letu jubileja bo konservatorij pripravil še celoletno razstavo, posvečeno jubilantu, v pritličju šole, prihodnje leto oktobra pa bosta slavnostni koncert, posvečen dr. Klasincu, in jubilejna, 20. podelitev nagrad glasbenikom in glasbenim pedagogom, ki nosijo njegovo ime.
Prva slovesnost v spomin na dr. Klasinca je skušala predstaviti izjemno osebnost, ki je pustila odmevne sledi v mariborskem glasbenem miljeju kot umetnik širokega obzorja. Kot solist pianist in komorni glasbenik je s številnimi nastopi pripomogel k razvoju solističnega in komornega muziciranja pred drugo svetovno vojno in po njej.
Dr. Klasinc se je izkazal predvsem kot predan pedagog, s poučevanjem je dajal neomajno podlago za nadaljnji študij učencem in dijakom, med katerimi so mnogi slovenski skladatelji, dirigenti, priznani glasbeni pedagogi, muzikologi in odlični solisti.

Tudi odličen matematik in inštruktor

Dr. Špendalova se z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo spominja svojega prvega profesorja klavirja in glasbenoteoretskih predmetov v nižji in srednji glasbeni šoli v Mariboru. "Iz svojih najzgodnejših let se spominjam, kako sta z mojim očetom, profesorjem matematike na klasični gimnaziji v Mariboru, igrala bridž. Klasinc je bil tudi odličen matematik in je celo inštruiral matematiko, kar kaže na njegove raznovrstne nadarjenosti. Po drugi svetovni vojni je bil v Mariboru zagotovo eden najbolj razgledanih umetnikov in glasbenih pedagogov. Poleg klavirja na akademiji za glasbo in likovno umetnost je na Dunaju študiral tudi muzikologijo in tam doktoriral. Predtem je obiskoval sedem semestrov študija medicine. Na tamkajšnji filozofski fakulteti je opravil poseben tečaj iz harmonije in kontrapunkta. Svoje bogato znanje je posredoval nam, takratnim učencem na srednji glasbeni šoli, in veliko nas je – prav zaradi pri njem pridobljene glasbene izobrazbe – nadaljevalo študij na raznih oddelkih glasbenih akademij v Ljubljani, Zagrebu in drugje.

Ingoliču je prevajal literaturo v nemščino

Bil je tudi velik prijatelj pisatelja Antona Ingoliča; bila sta skoraj rojaka, dr. Klasinc s Pragerskega, kjer je bil njegov oče zdravnik, Ingolič pa s Spodnje Polskave. Klasinc je Ingoliču celo prevajal literaturo v nemščino, kar kaže na široko jezikovno znanje in talentiranost dr. Klasinca. Ko so v Mariboru ustanavljali Pedagoško akademijo, je eno leto predaval teoretske predmete na oddelku za glasbeno pedagogiko. Dr. Klasinc je poučeval do leta 1981, le prvo leto po vojni ga zaradi prekinitve kulturnega molka med vojno niso vključili v profesorski zbor SGŠ. Bil je središčna osebnost mariborske kulture."