Hojka Berlič
Potem ko je ptujska občina pretekli mesec porušila hišo ob ptujski Stari steklarski delavnici, je zazijala odprtina v strehi hiše med porušenim objektom in stavbo stare steklarske delavnice. Zato so se pojavila ugibanja, ali bo občina porušila tudi to. "Zaradi odprtine v strehi obstoječe stavbe smo ponovno zaprosili za mnenje in nadaljnja navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine glede urejanja in sanacije stavb v Ulici Tomaža Šalamuna. Trenutno na odgovor pristojnih o tem, kako nadaljevati delo, še čakamo," pojasnjujejo na občini. Po neuradnih informacijah pa naj bi v zavodu zahtevali rekonstrukcijo objekta. Luknja v strehi stavbe je nastala ob rušenju sosednjega objekta, ker sta bili strehi medsebojno povezani, zato naj bi bilo treba narediti novo ostrešje. Obnoviti naj bi bilo treba tudi zunanjo steno, zidovi v notranjosti pa naj bi bili v dobrem stanju.
Znova naj bi sedli s kulturniki
Na ptujski občini pa že v kratkem načrtujejo sestanek, na katerem naj bi kulturniki, ki delujejo v Stari steklarski delavnici, dobili priložnost, da se opredelijo o svojih potrebah na območju, ki je z rušitvijo dobilo novo podobo. Kot so pojasnili, je namreč ena od možnosti, da bi občina objekt uredila v sklopu načrtovanega projekta ureditve Vrazovega trga, za katerega naj bi kandidirala za evropska sredstva. Menda pa naj bi na občini celo poskušali najti tudi rešitve, da se tamkajšnjim kulturnikom ne bi bilo treba več prebijati le z nekaj tisočaki letno.
"Vsebina je, ljudje so, dejavnosti se odvijajo. Pogoji pa so vprašljivi," o trenutnem stanju pravi predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj Nataša Petrovič. Zveza kulturnih društev Ptuj, ki je upravljavec Stare steklarske delavnice, Narodnega doma in prostorov Pihalnega orkestra Ptuj, ima namreč letno skupno na razpolago 30 tisoč evrov. In kot pravi Petrovičeva, je vedno manj denarja za redno vzdrževanje. Včasih so marsikaj postorili tudi hišniki, a zadnjih pet let za vse objekte skrbi hišnik, ki je zaposlen le za štiri ure. "Pred leti je gledališka sekcija sama naredila oder, obnovila tla. Uredili smo sanitarije, v zadnjem letu smo nekaj vložili v obnovo oken in vrat. A z deset tisoč evri ne moreš veliko narediti. Poleg tega je stavba pod spomeniškim varstvom," še dodaja Petrovičeva. Najbolj nujno, sanacija strehe, tako čaka že leta. Sami je ne zmorejo, saj bi jih ta po predračunu, narejenem pred nekaj leti, stala okoli 60 tisočakov, danes pa verjetno še več.
Želijo, da bi občina omogočila sistematično delo z mladimi
Ne parkirišče, ampak prireditveni prostor
Na dvorišču in na mestu, kjer so porušili stavbo, je občina precej na debelo nasula gramoz, zato so se prav kmalu pojavila ugibanja in menda tudi želje, da bi tam občina uredila parkirišče. Že pred odstranitvijo propadajoče zgradbe je namreč dvorišče marsikdo dnevno uporabljal v ta namen. Da želijo, da ta del mesta še naprej ostane stičišče kulturno-umetniške ustvarjalnosti vseh generacij - in ne parkirišče, pa so s polnočnimi dogodki na dvorišču Stare steklarske delavnice v sklopu festivala Dnevi poezije in vina minuli teden pozivali tisti, ki tam tudi danes ustvarjajo. In po njihovem mnenju tudi pokazali, da gre za krasno novo zunanje prizorišče, ki lahko gosti do 400 obiskovalcev.
Center mlade ustvarjalnosti, katerega jedro je Teater III, občasno pa v njem delujejo še druga društva, sicer v Stari steklarski delavnici pravzaprav živi že 20 let. Želja tistih, ki z mladimi že leta delajo brezplačno, pa je, da se center v prihodnosti razvija. "Ne gre toliko za prostore, niso potrebni veliki posegi, treba jih je le obnoviti. Predvsem si želimo, da bi občina našla posluh za nek program, ki bi omogočal organizacijo sistematičnega dela z mladimi," vizijo kulturnikov pojasnjuje Branka Bezeljak, predsednica četrtne skupnosti Center ter mentorica in režiserka Teatra III. Kot pravi Bezeljakova, za potrebe osnovnošolcev večinoma skrbi Center interesnih dejavnosti Ptuj. Za mladino, ki želi ustvarjati, pa na Ptuju ni prostora. Bezeljakova: "Imamo veliko usposobljenih mentorjev, akademsko izobraženih. Težava pa je v tem, da je treba mentorje plačati. In vprašanje je, koliko otrok je lahko deležnih plačljivih izobraževanj." Možnost umestitve centra evropske ustvarjalnosti in priložnost, da bi tam našli svoj dom tudi ptujski festivali, pa je ob robu festivala Dnevi poezije in vina omenil tudi njegov vodja Aleš Šteger.
