Skorš (Sorbus domestica) je samonikla drevesna vrsta, katere izvorna domovina je Mala Azija. Razširjena je po celi Evropi, najdemo jo tudi v zahodnem delu Sibirije. V Sloveniji ga poznamo tudi kot skurš, oskoruša, oskorš. V naravi jo najdemo na obrobju gozdov, vinogradov, v preteklosti pa je bila pogost del zasaditve na samostanskih dvoriščih. Skorš spada v družino rožnic (Rosaceae) s 3000 do 4000 vrstami. Najbolje uspeva na revnih, apnenčastih tleh. Dobro prenaša vročino in nizke temperature, tudi do -30 stopinj Celzija. Skorš spada v kategorijo "ogroženih" drevesnih vrst, ki z vidika gospodarjenja niso posebno zanimive. Kljub temu se zaradi porasta zanimanja javnosti za stare sorte ohranja kot nepogrešljiv del slovenske naravne dediščine.
Poznamo tudi 200 let stare skorše
Kot hitrorastoča drevesna vrsta lahko skorš kmalu doseže do 30 metrov višine in ima široko razraščeno krošnjo. Zeleni listi skorša so dolgi do 15 centimetrov in spominjajo na liste jerebike. Vsak list sestavlja 11 do 21 suličastih lističev. Beli cvetovi skorša zacvetijo v maju ali juniju in so združeni v kosmičasta socvetja. Septembra in oktobra drevo obrodi sprva zelenkaste plodove, ki se kasneje obarvajo rumenkasto rdeče in na koncu porjavijo. Na enem socvetju obrodi tudi deset plodov. Oblika plodu je odvisna od sorte. Plodovi so hruškaste ali jabolčne oblike, veliki do pet centimetrov. V plodu skorša najdemo od ene do deset pešk. Zaradi številnih čudovitih cvetov bogatega vonja in okrasnega listja je pogosto okrasno drevo v vrtovih in parkih. Če se odločimo posaditi mlada drevesa, jih moramo ustrezno zavarovati pred srnami, ki jih rade osmukajo. Skorš lahko razmnožujemo s semeni, potaknjenci in cepljenjem. Pri tem je treba vedeti, da je vzgoja sadik iz semena težavna, ker imajo drobne pečke zelo slabo kaljivost. Spada med dolgožive sadne drevesne vrste. Mrazov skorš na Žalerjevi domačiji v Loki pri Žusmu je star okoli 200 let in visok okoli 18 metrov.
Marmelada in liker iz skorša
Za pripravo skorševe marmelade potrebujemo: 3 kg omedenih plodov skorša, 300 g trsnega sladkorja, 1 l vode, 1 bio limono, 1 bio pomarančo, pol žličke cimeta, 0,5 dl ruma. Plodove operemo in stresemo v posodo. Na njih stresemo sladkor in sok iztisnjene limone. V posodi pustimo stati 12 ur in vsebino večkrat premešamo. Po lastni presoji naribamo lupino limone in pomaranče ter dodamo rum. Po tem času kuhamo na zmernem ognju eno uro. Še vroče pretlačimo in shranimo v čiste kozarce. Po želji dodamo cimet v prahu. Hranimo v temnem in hladnem prostoru. Skorševa marmelada se poda k svežemu siru, skuti, jogurtu, prav tako je odličen nadomestek brusnicam pri divjačinskem mesu.
Za pripravo skorševega likerja pa potrebujemo 500 g zrelih plodov skorša, 5 dl žganja, pol kg sladkorja, cimetovo palčko in klinčke. Zrele plodove skorša v plasteh dodajamo v steklenico z velikim grlom in vsako plast prekrijemo s sladkorjem ter delčki cimeta in klinčki. Na koncu zalijemo z žganjem. Steklenico tesno zapremo in za približno mesec dni postavimo na sončno mesto.
V kulinariki in ljudskem zdravilstvu so uporabni zlasti plodovi. Dozorijo v oktobru. Ko fermentirajo, postanejo sladki, z močno aromo in s priokusom žganja. Nezreli plodovi so zaradi visoke vsebnosti taninov trpki, ko pa se omedijo, jih lahko uporabimo za izdelavo različnih jedi, predvsem sladkih. Iz sušenih plodov lahko pripravimo zdravilni čaj. Plodovi skorša so pred sodobno uporabo žveplene kisline veljali za naravno sredstvo za bistrenje in večjo obstojnost mošta in vina. Iz plodov, ki zrastejo do 5 centimetrov in tehtajo do 20 gramov, pripravljajo različne marmelade, džem, žele, kompot, sadno solato, čežano, sok, vse običajno v kombinaciji z jabolki, hruškami in kutinami. V starejši kulinarični tradiciji Slovenije sta dobro poznana tudi skorševo vino in žganje. Zaradi velike vsebnosti sladkorja in arome lahko iz 100 litrov skorševe drozge pridelamo okoli 13 litrov odličnega žganja. Sveži plodovi so v obliki kaše zanimivo dopolnilo smutijem, skuti, jogurtu ali kot priloga mesnim jedem.
Pri želodčnih in črevesnih težavah
Uživanje zrelih plodov skorša ima zdravilne učinke in se priporoča pri želodčnih in črevesnih težavah, prav tako njegova marmelada. Velja za ljudi in živali. So dober vir vitamina C, vsebujejo veliko čreslovin, pektina in kislin ter malo sladkorja. Zaradi sorbinske kisline je skorš naravni konzervans, ki zavira razvoj mikroorganizmov. Sveža skorševa kaša učinkuje razkuževalno, ugodno vpliva na prebavo. Nabrane zrele plodove operemo, olupimo, jim odstranimo peške in jih pretlačimo v kašo. Shranimo v steklene kozarce, ki jih hranimo v hladilniku do 14 dni. Priporoča se jutranji odmerek ene skodelice kaše. Za pravilno delovanje imunskega sistema pa si privoščimo skoršev čaj. Plodove brez pik in gnilobe dobro operemo, posušimo in olupimo. Olupke stresemo na pladenj in sušimo v pečici na največ 60 stopinj Celzija okoli 24 ur. Posušene olupke shranimo v papirnato vrečko, da se prepričamo, ali so suhi, kasneje jih hranimo v steklenem zaprtem kozarcu. V skodelico damo posušene olupke, jih zalijemo z vročo vodo, pokrijemo in pustimo stati 15 do 20 minut. Priporoča se ena skodelica zjutraj pri obroku.
