Užitne rastlinske vrste: Jerebiki pravimo tudi nedeljski les

Jerebiko uporabljamo v kulinariki in pri zdravljenju dihalnih poti, ledvičnih kamnov in proti diareji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jerebika (Sorbus aucuparia)
Borut Ambrožič

Jerebika (Sorbus aucuparia) je listopadno drevo ali grm iz družine rožnic, v kateri je 3000 do 4000 vrst rastlin. V to družino uvrščamo tudi jablano, hruško, slivo, breskev, marelico, češnjo, višnjo, kutino, šipek, malino, robido, vrtnice, jagode. Izvorni domovini jerebike je Zahodna Azija in Evropa, razširjena je tudi v Severni Ameriki. Najbolje uspeva v hladnejših krajih, na sončnih ali polsenčnih legah in v dobro odcednih, vlažnih tleh. V Sloveniji jo poznamo pod imeni jerebičje, jerebikovec, rebičje, rebika, gorska smrdljivka, smrdlika, nedeljski les. Pri nas jo najdemo v svetlih gozdovih, svetlih gozdnih jasah, nabrežinah ob vodi ter v drevoredih in nasadih, z namenom pogozdovanja. Najbližje sorodne rastlinske vrste jerebike so pritlikava jerebika, brek, skorš, navadni mokovec in druge vrste mokovcev. Jerebika je dolgoživa rastlinska vrsta, ki lahko dočaka tudi 200 let.

Borut Ambrožič

Odganja zle duhove

Jerebika je avtohtona, domorodna, samonikla drevesna vrsta, listavec. To so drevesne vrste, ki so v Sloveniji naravno prisotne. V Sloveniji je avtohtonih 71 različnih drevesnih vrst, od tega 61 vrst listavcev in 10 vrst iglavcev. Samoniklo se razmnožuje jeseni s semeni, k čemur pripomorejo ptiči, sicer pa poleti z neolesenelimi potaknjenci ali z brstnimi cepiči, pozimi pa s cepljenjem. Ljudje še danes verjamejo, da drevo jerebike odganja zle duhove in bolezni, zato ga pogosto opazimo na vrtovih in ob domovanjih. Tako kot pri bezgu tudi pri jerebiki obstaja vraža, da lesa jerebike ne smemo kuriti v peči, ker to prinaša nesrečo. Ladja iz jerebikinega lesa naj bi bila varna pred strelami in hudobnimi duhovi.

Uporabno je celotno drevo, vključno z lubjem, listi in plodovi. Plodove nabiramo konec poletja, ko dozorijo. Ker se radi hitro osujejo, je najbolje, da jih naberemo po cele grozde, ki jih odrežemo z nožem ali škarjami. Pred uporabo oziroma predelavo jih operemo in osmukamo s pecljev. Toda pozor, plodovi samonikle jerebike vsebujejo visoke vrednosti parasorbinske kisline, ki lahko povzroči poškodbe ledvic, prebavne težave, slabost, bruhanje in druge težave. Z zamrznitvijo in termično obdelavo se parasorbinska kislina pretvori v sorbinsko kislino, ki ni škodljiva. Semena jerebike vsebujejo amigdalin, ki ga najdemo še v peškah jabolk, mandljev in drugih semenih iz družine rožnic.

Uporaba jerebike v kulinariki

Plodovi jerebike so v kuhinji uporabni na mnogo načinov. Zaradi sestavin so zelo obstojni in v hladilniku zdržijo sveži 2 do 3 tedne, lahko jih zamrznemo in predelamo kasneje. Prav tako jih lahko posušimo in shranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Iz termično predelanih plodov jerebike lahko pripravimo marmelado, džem, žele, sadni sir, vino, kis, mešanice, kaše z drugim sadjem (kutina, jabolko), solatne prelive, polivke za mesne jedi ali kot dodatek mlečnim izdelkom. Ponekod uporabljajo pražene jagode jerebike kot nadomestek za kavo, podobno kot cikorijo.

Jerebika se uporablja v zdravilne namene, saj vsebuje veliko vitamina C, sorbinske kisline, vlaknin, antociane, tanine, polifenolne spojine in flavonole ter različne vrste kvercetina in rutina. Bogata je z organskimi kislinami, predvsem jabolčno, ki plodovom jerebike daje značilen trpki, grenki okus. Z jerebiko lahko krepimo imunski sistem, dihalni sistem, izboljšamo prebavo, zmanjšujemo bakterijske okužbe. Pitje svežega soka jerebike pomaga raztapljati ledvične kamne in ureja težave pri uriniranju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta