Barbara Gavez Volčjak
Če ne veste, kam bi se podali na lep jesenski dan, smo za vas našli nekaj zanimivih točk onkraj slovensko-hrvaške meje. Lahko jih obiščete posamezno ali si naredite pester enodnevni izlet.
Iz žalostne zgodbe je nastala turistična znamenitost
Nad griči blizu Štrigove, zasajenimi z vinsko trto, se pne razgledni stolp Mađerkin breg, trenutno najmočnejša turistična točka severne Hrvaške. V dobrem letu delovanja, odprli so ga 22. julija lani, je pritegnil 85.000 obiskovalcev, polovico med njimi iz Slovenije. Mađerkin breg namreč leži v Medžimurski županiji, tik ob slovenski meji, z njega pa se vidijo štiri države: poleg Slovenije in Hrvaške tudi Avstrija in Madžarska. Za štiri evre vstopnine se lahko po 104 stopnicah povzpnemo na razgledno ploščad na višini 28 metrov, s katere se odpre dih jemajoč razgled. Celotno območje s stolpom je poimenovano po madžarski balerini Emiliji Krauthaker, ki se je leta 1940 preselila v Štrigovo iz ljubezni. Njen mož, Madžar, je izginil leta 1945, v petdesetih letih pa so ji z nacionalizacijo vzeli večino posesti. Njeno zgodbo je opisal Ferdo Godina v knjigi Kje si, mati, ker je njegova mati hodila k "milostljivi Emiliji" delat. Največja zanimivost lesenega razglednega stolpa so orgle, vgrajene vanj. Mehanizem, ki ga poganja veter, je povezan s predvajalnikom, ki se sproži ob metu kovanca v režo, podobno kot džuboks, nanj pa lahko priključijo tudi električne orgle. Med vinogradi ob vznožju stolpa je lokal na prostem, ki ga ob koncu tedna obišče tudi po tisoč ljudi.
Skriti zaklad na dvorišču družinske hiše
V Ulici Otona Župančiča 4 v Varaždinu stoji na prvi pogled povsem običajna družinska hiša, pred katero sicer visi napis Muzej oldtimera (Muzej starodobnikov), a ta ne razkriva bogastva, shranjenega v hali na dvorišču. Nekaj sicer da slutiti živo rdeči kabriolet Fiat Spider, parkiran pred garažo, toda pogled v halo nas osupne. Akademski slikar prof. Živko Skuhala, ljubiteljski voznik relijev, je v 35 letih zbral, obnovil in razstavil približno 50 starih motociklov in prav toliko koles, poleg njih pa še celo vrsto drugih eksponatov tehnične dediščine, od otroških vozičkov in igrač do računskih strojev, tablic, plakatov in drugega. Pravi, da vrednosti zbirke ne pozna, "morda raje vprašajte mojo ženo, ki ji pripada polovica premoženja", se pošali. Obisk je od novembra do aprila mogoč od 10. do 15. ure, od maja do oktobra pa od 9. do 12. ter od 16. do 20. ure. Za štiri evre in pol, kolikor stane vstopnica za odrasle (mladina, družine in skupine imajo popust), se potopimo v svet, ki počasi izginja, Živko Skuhala pa ga s skrbno roko in veliko ljubezni ohranja.
Zgodba hrvaške nogometne reprezentance
V središču Varaždina si lahko od začetka septembra privoščite kavo, sladico ali kosilo oziroma večerjo v lokalu The Family, posebnem po tem, da je obenem nekakšen muzej hrvaške nogometne reprezentance. Njen selektor Zlatko Dalić, ki "ognjene" vodi od leta 2017 in je z njimi med drugim osvojil srebro in bron na svetovnih nogometnih prvenstvih ter srebro v ligi narodov, je v rojstnem mestu razstavil svojo zbirko nagrad, dresov, plakatov, skratka vsega, kar je povezano z reprezentanco. Domačini in turisti si lahko ogledajo reprezentančne drese iz vseh obdobij samostojne Hrvaške, tudi podpisane drese posameznih igralcev, denimo Luke Modrića in Dominika Livakovića, številne trofeje in knjige, napisane o dosežkih reprezentance. V enem od prostorov je urejena tudi prodajalna tradicionalnih lokalnih pridelkov iz cele Hrvaške, na prodaj so siri, olje, vino in drugi izdelki. Dalić je lokal poimenoval The Family, ker meni, da celotna hrvaška reprezentanca deluje kot velika družina, občutek, da ji pripadajo, pa naj bi ob obisku dobili tudi gostje lokala.
Lepota, spletena iz bombažne preje
Kot smo Slovenci ponosni na svojo tradicijo čipkarstva, so tudi Hrvati na svojo. Na enak način kot v Idriji namreč nastajajo mojstrovine iz bombažne niti tudi v Lepoglavi v Varaždinski županiji. Domnevajo, da so veščino čipkarstva na Hrvaško pred več stoletji prinesli menihi pavlinci, največji razcvet pa je čipkarstvo v Lepoglavi in njeni okolici doseglo konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja po zaslugi Zlate Šufflay in Danice Brössler. Leta 2009 je bila lepoglavska čipka uvrščena na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine, vsako leto v septembru pa v mestu priredijo mednarodni čipkarski festival, katerega država partnerica je bila letos Slovenija. Obiskovalci si lahko vse o zgodovini, tehnologiji izdelave, značilnih motivih in gotove izdelke ogledajo v Galeriji lepoglavske čipke, ki je odprta vsak dan med tednom od 9. ure do 16.30 ter ob sobotah od 10. do 14. ure.
