Vse več ljudi, ki so se okužili s koronavirusom, umre, žal tudi v Sloveniji, kjer v tednu po prvem novembru spremljamo skokovit porast smrti. Do včeraj je tako v Sloveniji covid terjal 531 življenj. Kar 34, največ v posamičnem dnevu doslej, jih je umrlo 7. novembra, vsak dan v preteklem tednu je bilo smrti prek 20. Na vprašanje, kako dolgo bi se lahko število smrti še povečevalo, vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović odgovarja, da natančno ni mogoče napovedati, lahko pa tudi do mesec dni. "Zagotovo bomo zabeležili tisoč smrti, morda celo več tisoč," je prepričana. Statistike sicer jasno kažejo, da je največ smrti med starimi nad 85 let, a Beovićeva dodaja, da ni redko, ko umrejo bolniki okoli 60. leta starosti. "Ti sicer po navadi imajo kakšno kronično bolezen, ampak to niso bolezni, ki bi sicer kakorkoli vplivale na njihovo preživetje." Nadaljuje, da lahko imajo težji potek bolezni tudi taki, ki nimajo nobenih kroničnih bolezni, in da bo takih primerov zagotovo več, če bo v populaciji več okuženih.
Povprečna starost bolnikov na intenzivnih oddelkih je 65 let, povprečna starost umrlih dobrih 75 let. Slovenija ima trenutno, če jo primerjamo s sosedami, ob tem pa še z Nemčijo in Švedsko, največje število aktivno okuženih v deležu populacije in je na podobni ravni kot Švedska. Incidenca tega pojava pa je, predvsem zaradi drugega vala, trenutno najslabša med vsemi. Vseeno pa je, kot ponazorijo tudi naše analize, kazalnik smrtnosti v Sloveniji še povprečen - boljši kot v Italiji denimo. Slovenija je v primeru smrtnosti med tistimi, pri katerih so potrdili okužbo, še vedno med bolj "uspešnimi", in sicer na ravni Hrvaške, nižji odstotek smrtnih primerov med odkritimi covid bolniki ima med primerjanimi le Avstrija. A če bi stopnja smrtnosti naraščala v tempu tega tedna, bi se utegnili vse bolj približati s smrtnostjo bolj prizadetim državam.
Več je umrlo žensk, po smrtni ogroženosti pa bolj izpostavljeni moški
NIJZ je za obdobje od 13. marca do 3. novembra 2020 za zdaj zajel 321 smrti covid bolnikov (141 moških in 180 žensk), kar torej odstopa od vseh podatkov o umrlih po covid sledilniku, ker je poročanje posameznih zavodov NIJZ-ju te dni glede na izredno dogajanje upočasnjeno. Ne glede na to za zdaj veljajo ugotovitve, ki jih lahko razberemo iz podatkov NIJZ o umrlih po spolu in starosti. Umrlo je 195 covid bolnikov, starejših od 85 let, kar je več kot polovica vseh. Bistveno več med umrlimi, ki so bili starejši od 85 let, je bilo žensk (126), moških je bilo 62. Pri ženskah je bilo nasploh več ugotovljenih okužb in smrti, a so stopnji smrtne ogroženosti bolj izpostavljeni moški, zlasti najstarejši. 94 umrlih po teh podatkih je bilo starih od 74 do 85 let, pet bolnikov pa recimo mlajših od 54 let. V spomladanskem delu epidemije je po podatkih mreže Episari (nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje, v kateri sodeluje vseh 14 bolnišnic) umrlo 51 bolnikov, v juliju in avgustu deset. V septembru je bilo zabeleženih 13 smrti, v oktobru, ki sicer ni celovito zajet, pa 59. Tudi ta del podatkov pritrjuje, da je bila kar polovica umrlih starejša od 85 let, 85 umrlih (44 moških in 41 žensk) pa v starostni skupini od 75 do 84 let. Podatki mreže so sicer pomanjkljivi, saj jih v vmesnih tednih niso posredovale vse bolnišnice (za del oktobra recimo manjkajo UKC Ljubljana in Splošna bolnišnica Murska Sobota). Podatki, ki smo jih razbrali iz tabele NIJZ po občinah (ki sicer še ne zajemajo celega zadnjega tedna), kažejo, da je največ ljudi umrlo v Šmarju pri Jelšah (39), sledijo Sevnica (34), Ljubljana (25) in Ljutomer (22). V Mariboru je v tem času zabeleženih 12 smrti, povezanih s covidom, kar je toliko kot denimo v Hrastniku in Brežicah.
Težko je sprejeti smrt (so)stanovalca
Večina pokojnih je prej bivala v domovih za starejše in veliko svojcev se od njih ob smrti niti ni moglo posloviti niti jih nato pokopati po ustaljenih navadah, saj so tudi ob pogrebih omejitve. "Stanje, kot ga imamo v domovih za upokojence, je še posebej težko. Nekateri stanovalci živijo pri nas 10, nekateri tudi 20 let, v domu se med stanovalci in zaposlenimi vzpostavi poseben stik. Dalj časa, ko je stanovalec v domu, težje je sprejeti njegovo smrt. Zato se moramo zaposlenimi tudi samozaščiti, da čim lažje prebrodimo. Sicer pa vsak drugače sprejme smrt svojega sostanovalca in drugače preboleva obdobje žalovanja. Mi jim skušamo težko obdobje olajšati na različne načine, tudi z mašami, s pomočjo Hospica in psihologov. Še posebno težko je bilo to za stanovalce spomladi, ko je na dan umrlo tudi po več njihovih sostanovalcev, mi pa ob vseh drugih obveznostih in reševanju težav nismo imeli toliko časa ukvarjati se z njimi kot sicer. Osebno mi je bilo hudo vsako jutro priti v službo, slišati, kdo vse je umrl, in nato podatke sporočati naprej na ministrstvo," o tem, kaj vse so prestali, pripoveduje direktorica šmarskega doma upokojencev Gordana Drimel. Dom upokojencev v Šmarju pri Jelšah je bil v prvi fazi epidemije najbolj izpostavljen dom starostnikov. Skupaj je bilo od začetka epidemije 124 okuženih stanovalcev, z zaposlenimi vred pa so imeli v domu 183 okuženih, zaradi covida je umrlo 38 stanovalcev. Trenutno v domu nimajo okuženih, za obiskovalce je zaprt.
Smrt s covidom ali zaradi covida?
Kar nekaj je ob statistiki o smrtih tudi polemik o tem, ali so vanjo zajeti bolniki, pri katerih je bil covid vzrok smrti (ne le povod). "To, ali človek umre s covidom-19 ali zaradi njega, ni relevantno. Zagotovo je covid stanje poslabšal. Če je nekomu na primer pešalo srce in je ob tem zbolel tudi za covidom-19, je resda umrl zaradi pešanja srca, pa verjetno ne bi, če tega sprožilca v obliki virusa ne bi bilo," je prepričana predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor Nina Gorišek Miksić. Tudi Beovićeva jasno odgovarja: "Gre za tiste, pri katerih je bil covid osnovni vzrok smrti. Ves čas se držimo navodil Svetovne zdravstvene organizacije, ki to opredeljuje. Gre za to, da se na seznam smrti zaradi covida uvrsti vse, ki so bili pozitivni na covid in za katere ni jasno, da je smrt posledica česa drugega." V praksi to pomeni le bolnike, pri katerih je bil covid jasen povzročitelj smrti, a k tem po besedah Beovićeve spadajo tudi kronični bolniki, ki sicer še niso bili pri koncu življenja.
"Če ima nekdo kronično bolezen in bi s to boleznijo lahko živel še na primer eno leto, vendar zboli za covidom in umre, je to razumljivo smrt zaradi covida," je ponazorila. Kot je še dejala, je delež, ko so ljudje sicer umrli s covidom, a ne zaradi njega, zelo majhen. "To so večinoma bolniki iz domov za starejše, a le manjši delež. Gre večinoma za ljudi iz najstarejše starostne skupine ali pa recimo za take, ki so imeli na primer terminalno fazo raka, pa so ob tem dobili še covid, umrli pa so, še preden so dobili simptome covida," je še pojasnila.
