Če ste že nekaj dni na morju in ste se vrnili s plaže nasmejani, z njo nimate nikakršnih konfliktov, ostali ste del množice, ki pogosto meni, da je tehtnica izum, ki ga ne bi bilo treba. Če pa že, ne bi smeli dovoliti, da so iz nje ustvarili mit. Priprava je seveda za marsikaj koristna, a tudi nepravična. Tiste in tisti, ki jim pokaže preveliko številko, ko stopijo nanjo, so namreč diskriminirani. Pri zdravniku jih slišijo, od sorodnikov tudi, celo na ulici in najpogosteje iz medijev, ki povedo, kaj je lepo in zdravo.Telesna podoba je za vsakega zelo pomembna, ženske so pri tem še na slabšem. "Ja, kakšna pa si?" debel moški reče lepo popolnjeni gospe, ki jo pozna. In, da ne bo pomote: tudi ona je njemu to sposobna povedati. V očitku resda ni logike, vendar se mnoge in mnogi odločijo za trenutek vsiljene resnice in stopijo na tehtnico.
Če pokaže preveč, sta možnosti dve: potisnemo jo globlje pod omarico v kopalnici ali začnemo hujšati. Če začnemo hujšati, sta dve možnosti: ali uživamo ali, kar je bolj verjetno, trpimo. Če trpimo, obstaja samo ena možnost: da dotrpimo ne glede na rezultat. O tem, kaj se je v resnici zgodilo, seveda brutalno natančno presodi ona - tehtnica.
Slovenci smo težki 85/69
Koliko v povprečju tehtajo ljudje pri nas in po svetu, je podatek, ki ga bomo napisali, naj se ve, da smo v resnici čisto v redu. Slovenski moški smo težki 85 kilogramov, ženske 69. V Kanadi so težki in težke 80 in 68, v ZDA 88 in 75, na Japonskem 61 in 51, v Nemčiji 82 in 68, v Angliji 84 in 69, v Avstraliji 85 in 70, na Hrvaškem 86 in 63, v Rusiji 73 in 69 kilogramov. V povprečju smo torej idealni.
In nam ni treba hujšati. Ker diete so nenavadna reč, naslednji primer je celo potrdilo o njihovi nesmiselnosti. Manuel Uribe je rekorder po tem, koliko kilogramov je izgubil po dieti v stilu manj jej. Shujšal je za 200 kilogramov. In še vedno mu jih je ostalo 360.
Pretehtani ljudje do druge decimalke
V razvoju človeštva imajo merjenje in meritve zelo pomembno vlogo. Prvi poenoteni poznani sistemi uteži in mer so bili ustvarjeni med četrtim in tretjim tisočletjem pred našim štetjem. Iznašla so jih ljudstva starega Egipta, Mezopotamije. Enega najosupljivejših antičnih sistemov je razvila civilizacija v dolini Inda približno 2600 let pred našim štetjem. Najzgodnejša enota za merjenje teže je bilo zrno pšenice ali ječmena in se je uporabljalo za tehtanje dragocenih kovin, kot sta zlato in srebro. In torej ne za tehtanje ljudi. Še enkrat: ne za tehtanje ljudi.
Tudi lepotni ideal je bil pred sto leti in še veliko kasneje povsem drugačen, kot je zdaj. Tiste in tisti, ki jih imajo zdaj za debele, bi takrat veljali za zdrave in tako bogate, da si lahko privoščijo vse obroke hrane in še kaj med njimi. Zaobljenost je bila za zrele ženske v zgodovini modna in erotična, suhe ženske so povezovali z boleznijo, revščino, živčno izčrpanostjo. V umetnosti upodobljene ženske so bile bohotne in nikjer ob njih, četudi so naslikane v kopališčih, ni opaziti tehtnice. Portreti lepih žensk so prikazovali polna oprsja, okrogel trebuh, zaobljene boke. Willendorfska Venera ima mehko, zaobljeno in ženstveno telo. Primerjajte Tarzane od Elma Lincolna naprej, pa boste videli, kako se je kult moškosti ožil. Elmo je bil dedec in pol, zdaj bi nosil garderobo 2XL ali 3XL, a so ženske vzdihovale za njim. Ali kakšna je bila še Marilyn Monroe in kakšne so današnje lepotice, posebno manekenke. Če niste premladi, se vprašajte, ali se vam MM še vedno zdi lepa, poglejte film Nekateri so za vroče, potem pa se ženi opravičite in ji recite, naj iz tehtnice vzame baterije, ker je ne potrebuje.
Naj odšteje dobre lastnosti
Tudi pri sodobnih tehtnicah so velike spremembe, ena od njih, ki kar nekaj povedo o časih, v kakršnih živimo, je, da se je skala domače tehtnice za merjenje teže ljudi končala pri 100 ali 120, zdaj so za 150 in (tudi čisto tanke, zelo vitkega videza) za 180 kilogramov, čeprav dva hkrati nanjo ne moreta stopiti. Obstajajo tudi takšne, ki pokažejo indeks vode, maščobe in mišične mase v telesu, in tehtnice, ki pokažejo več decimalk. To ne bi bilo slabo, če bi se dalo izklopiti številke pred decimalko.Tehtnica oziroma mit tehtnice je kriv, da imamo več kilogramov. Če tehtnice ne bi bilo, ne bi bili slabe volje in takrat mnogi lahko pojedo več. Če je ne bi bilo, ne bi bilo diet, po katerih pojemo in tehtamo več, kot smo pred njimi. Samonadzor ima svoje meje in naj jih ima tudi tehtnica. Zadnji stavek bi lahko bil poziv k peticiji. Za ženske naj bo zgornja meja na tehtnici 70 kilogramov, za moške 80, tistih, ki kažejo več, ne potrebujemo.
Želja po spremembi in preobrazbi videza ni novost. To so počele kulture pred nami in to bodo gotovo počele generacije v prihodnosti. Zategovanje korzeta in povezovanje nog sta bili način za prilagoditev postave, ki so se mu podredili celo kralji in kraljice. Danes bi to pomenilo, da oblečeš obleko, ki te zoži in ne razširi. To je dober način in ne diete, vadba in lepotne operacije, ki jih zahteva tehtnica. Telo spreminjamo in prilagajamo do nerazumljivih meja, velikokrat prav zaradi posledic lepotnega ideala družbe in tehtnice, ki je za zastraševanje.
Tehtnica torej ne bi smela presojati, kaj je prav in kaj ni, kaj je lepo in kaj ne. Naj bo še tako natančna, vedno smemo podvomiti o njej. Podvomiti o mitu, ki nas dela nezadovoljne, nezadovoljstvo pa je breme, ki nas dela (tudi na tehtnici) težje. Na nas od rojstva do smrti vplivajo starši, nasprotni spol, vrstniki in prijatelji, mediji, družba in - tehtnica. Tudi tehtnica, ki razgalja, česar ne bi smela. O našem počutju, slogu življenja, razmišljanju, dejavnosti naj torej ne odloča ona, na kateri stojimo. Če pa že, naj bo takšna (predlog proizvajalcem tehtnic), ki od mase našega telesa odšteje (odtehta) vse naše dobre lastnosti.