(TEST) Ford ecosport: Komaj čez štiri metre, toda prikupni posebnež

Niti cel decimeter ni daljši od štirih metrov in to ga uvršča med najmanjše v svojem razredu, kar je seveda lahko njegova (mestna) prednost. Mersko bi ga lahko umestili ob bok T-crossu in vitari, a sta oba za okoli decimeter daljša, pa tudi s trebuhom za dva centimetra dlje od tal - ecosportu so tam namerili višino 16 centimetrov.

Če je v čem resnično posebnež, so to vrata prtljažnika. Sicer so s prenovo izgubila (nanje pričvrščeno) rezervno kolo (s čimer je zdaj seveda krajši), a se vrata še vedno odpirajo vstran in ni ga takšnega med tekmeci.

K sreči in prav je, da se odpirajo proti levi, pri čemer je največja slabost ta, da je zadaj potrebnega več prostora, da se odpro. Zaradi majhnosti tudi z velikostjo prtljažnika ne blesti, a je njegovih 356 litrov oblikovno uporabnih. Pri tem je treba izpostaviti, da se pri ecosportu prtljažnik podaljšuje še po starem, torej se najprej dvigne sedalni del klopi, nato pa poklopi naslonjalo. Dobra stara rešitev, ki jo vse bolj redko srečamo.

Nekako po starem (dobrem) je zasnovana tudi notranjost: merilniki, veliki, lepi in čitljivi, so analogni, potovalni računalnik streže z veliko informacijami, zadosti velikemu osrednjemu zaslonu streže sedem klasičnih gumbov, od katerih sta dva kombinirana, klimatski del je ločen in tudi sicer je mehanskih stikal zadosti.

K dobri ergonomiji gre, poleg pravkar naštetega, šteti še volanski obroč, gibe ročice menjalnika in položaj za vožnjo - čeprav morda komu ne bo pogodu visoko sedenje glede na armaturno ploščo. Takole opremljen razveseli še s hitrim odzivom gretja volanskega obroča in sedežev, s klimatsko napravo s stremi stopnjami intenzivnosti delovanja, z ogrevanjem prednje šipe in z odličnim zvokom avdiosistema znamke B&O.

Že vsaj dve desetletji tradicionalno fordovska je tudi tu odlična tehnika, začenši seveda z razveseljivo prijetnim, tudi športnosti naklonjenim neposrednim volanom ter z dinamičnim podvozjem. Blesti tudi ročni menjalnik (gibi, povratna informacija), posebej živahen pa je njegov turbobencinski motorček. V prostem teku ga skoraj ni slišati ali čutiti, pri višjih vrtljajih se oglaša tipično trivaljniško, razveseljuje pa njegova izjemna prožnost. Še v četrti prestavi z veseljem vleče od 1500 vrtljajev naprej, sicer mestni ecosport pa je s to kombinacijo podvozja in pogona lahko tudi zabaven med tistimi ovinki, ki zahtevajo vožnjo do četrte prestave. Nad tem mu, jasno, nekoliko zmanjka zmogljivosti.

Čeprav je videti kot terenec, to ne more in noče biti: je premalo oddaljen od tal, nima 4-kolesnega pogona, pa tudi karoserija se ne pohvali s terensko vzvojno togostjo. Je pač mestni terenec, ki želi pritegniti s svojo prikupno pojavo, z mestno okretnostjo in s poskočnostjo pa seveda s počutjem v vožnji. Navsezadnje se zdi tudi cena glede na celoten paket (opreme) relativno ugodna.