(TEST) Škoda kodiaq: Prostorsko razkošje iz Mlade Boleslav

Kodiaq je v modelski ponudbi športnih terencev češke tovarne, ki domuje v Mladi Boleslav, streljaj od Prage, največji, v tej izvedbi pa ne najbolj prestižen – to je prepuščeno izvedenki RS, vsaj ko so v mislih zmogljivosti. In ne glede na to streže z argumenti, ki jih trg hvaležno prepoznava – prostornostjo, uporabnostjo oziroma praktičnostjo, solidno porabo, medtem ko cena ni več tisto, čemur se je nekoč reklo »veliko avta za malo denarja«.

Dizelski štirivaljnik koncernskega porekla – češka tovarna je že dolgo v lastniškem objemu nemškega Volkswagna – je v tej izvedbi najmočnejši. Upoštevaje kar zajetno maso in nasploh gabarite, je kombinacija dobra: skoraj hipne reakcije, zelo visoka končna in s tem tudi potovalna hitrost, podvozje, ki mu lahko ukazuješ (pa ne le podvozju) tudi z različnimi voznimi programi (profili), pri čemer sta za običajno vožnjo (in takšnega voznika) najbolj pripravna tista z oznako normal in comfort, ter spodobna, ne pa zelo skromna poraba. Povprečnih 7,3 litra je nekaj več od tistega, kar obljublja tovarna (6,6 litra), toda voziš se skoraj nepredstavljivo dolgo in z veseljem ignoriraš bencinske črpalke. Ampak dizlom, pa naj bodo še tako ekonomični, se slabo piše …

Znotraj ugajata prednja sedeža, kodiaq ponuja več možnosti nastavitve podobe merilnikov oziroma podatkov, kar je znova koncernska »dobrota«, sredinski tunel z ročico sedemstopenjskega samodejnega menjalnika DGS ni pretirano zajeten, odlagalni prostori razmeroma številni, ne pa preveliki. Multifunkcijski zaslon bi si zaslužil boljšo grafiko navigacije (in njeno nekaj bolj enostavno uporabo), testno vozilo je imelo nekaj dopadljive dodatne opreme (recimo kessy, ključ, ki ga imaš zgolj v žepu in potem z dotiki odpiraš/zapiraš vrata, pa v mrzlih dneh gotovo dobrodošlo ogrevanje tudi zadnjih sedežev ipd.). Ampak najboljše je (verjetno) v zadnjem delu.

Sedenje zadaj, za dva ali celo za tri, je izjemno prostorno, pa naj gre za kolena in glave. Kodiaq je pri tem v očitnem sorodu z limuzinskim superbom. Razkošnost prostora in vsesplošne uporabnosti se nadaljuje v prtljažniku. Volumensko izjemen pa z dvojnim dnom, z možnostjo podiranja zadnje sedežne klopi iz zadka in zato ravnim dnom, ki je sicer v stiku med zadnjo klopjo in dnom prtljažnika nekoliko prekinjeno, a drame kljub vsemu ni. Za povrh je bila zraven vlečna kljuka, kar sicer spada na seznam dodatne (doplačljive) opreme, a gotovo pride prav. Če dodam še nekaj malenkosti, ki spadajo k temu, čemur Škoda pravi »enostavno pametno«, potem bi bilo začudenje ob dejstvu, da je kodiaq zelo pogosto družinska izbira, dokaz precejšnje nevednosti.

In cena? Skoraj petdeset evrskih tisočakov (z dodatno opremo) je veliko. Dobiš pa veliko avta za kar nekaj denarja.