Testo je zanjo kot slikarju platno

Izpričana ljubiteljica peke kruha z drožmi (mešanico moke in vode) je Anita Šumer, mlada Korošica iz Slovenj Gradca. Svoje veselje do peke kruha na starinski način, z doma narejenim kvasnim nastavkom, preko spletnih portalov in na delavnicah z veliko ljubezni prenaša tudi na druge. Njeni umetelno okrašeni hlebci, nazadnje je spekla kruh z motivom gorenjskega nageljna, niso ostali neopaženi. Preko instagrama in facebooka so jo opazili po svetu, številni časopisi in spletni portali ter blogerji pišejo o njej in občudujejo njen kruh. Nedavno ji je članek posvetil ugledni angleški časopis Daily Mail, pohvalili so jo tudi v britanski izdaji Business Insider.

Recept za moža

Kako ste pravzaprav začeli peko z drožmi oziroma zakaj? Ni s kvasom bolj enostavno?
Ne vem, ali je s kvasom res enostavneje, je pa zagotovo hitreje, saj imaš kruh pripravljen že zelo hitro in ti ni treba načrtovati. Ko so možu pred dobrimi štirimi leti odstranili žolč, ga je kruh z industrijskim kvasom poleg drugih težav napihoval in je lahko jedel le dan ali dva star kruh in prepečenec. Zato sem začela raziskovati po spletu in knjigah, kako bi lahko spekla kruh še na drug način. Tako sem naletela na droži. Takrat sem se spomnila, da je tudi moja babica pekla tako, saj je pred dodajanjem soli odvzela kos testa, ga oblikovala v hlebček in posušila. Večer pred zamesom je ta hlebček namočila in nato naslednje jutro uporabila pri pripravi novega testa.

Zarezovanje z britvico

Kdaj ste se navdušili nad okraševanjem kruha z različnimi vzorci?
Ko sem začela peči ta kruh, so iz moje pečice prihajale tudi kakšne opeke, a takrat mi je bilo pomembneje, da je kruh okusen, videz je bil drugotnega pomena. Bila sem že vesela, da ni bil zbit ali prekisel. Ko pa sem bolje usvojila postopke, razumela, kako poteka vzhajanje, na kaj moram biti pozorna, sem se začela posvečati tudi vizualni podobi kruha. Testo dojemam kot platno, na katerem lahko izrazim svojo ustvarjalno naravo. Od tehnik rada uporabljam zarezovanje z britvico, različne šablone, ki jih za večbarvni učinek posujem z moko, začimbami (kurkumo, rdečo papriko), kakavom ali mletimi algami, pred kratkim sem začela po testu še risati. Pri uporabi motivov se ne omejujem, a rada zarežem tudi tipične slovenske (pred časom sem spekla hlebec z gorenjskim nageljnom). Mislim, da so ljubezen in vložena čas in trud vidni tudi v končnem izdelku. S tem, kar počnem, želim pritegniti ljudi, da tudi sami poskusijo peči.

Kmalu bo imela 40 tisoč sledilcev

Nedavno ste bili povabljeni v "banko droži" v Belgiji. Ste se tam naučili kaj novega?
Povabilu v Belgijo sem se najprej odzvala s kančkom dvoma, češ, zakaj so povabili ravno mene, poleg številnih poznanih imen v pekarskem svetu. V tistem času sem bila zelo dejavna in veliko objavljala v skupini Perfect Sourdough na facebooku, kar so opazili tudi v podjetju Puratos, ki je leta 2013 odprlo prvo banko/knjižnico droži (ang. Sourdough library) na svetu. Ta knjižnica je namenjena shrambi droži, trenutno jih je tam 93 iz 17 držav. Srečanje je name naredilo velik vtis, polno je bilo živahne izmenjave izkušenj in znanj, stkale so se tudi pristne prijateljske vezi, z udeleženci smo še zdaj v stiku. Ko sem se vrnila v Slovenijo, se mi je kar odprlo, dobila sem nov zagon za preizkuševanje novih načinov in tehnik. Oktobra sem na prigovarjanje prijateljice Polone ustvarila račun na instagramu (@sourdough_mania) in tam začela objavljati. Kdo bi si mislil, da lahko v manj kot enem letu dobiš več kot 38.600 sledilcev, a če nekaj delaš s srcem in strastjo, potem je vse mogoče.