Klara Avsec
Medtem ko v domače visokošolske klopi že leta vstopajo vse manjše študentske populacije, kar gre pripisati predvsem številčno šibkejšim generacijam mladih, pa trojica slovenskih javnih univerz postaja vse zanimivejša za tuje študente, katerih število je že leta v porastu. "Pred štirimi leti sem prišla na obisk k sestri, ki je že študirala v Mariboru. Ker sem tudi sicer slišala, da je tukajšnje izobraževanje kvalitetno, sem začela počasi razmišljati o študiju v Sloveniji," pripoveduje 20-letna Emilija iz Makedonije, danes študentka Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru (UM). Je ena izmed več kot 3500 tujcev, ki so lani uspešno sedli izključno v klopi naših treh javnih univerz, medtem ko je bilo še pred tremi leti število za okoli tisoč manjše, vse tri pa tudi letos zaznavajo porast, čeprav uradni podatki še niso na voljo.
Tuje državljanstvo ne omejuje pravic študentov
Največ iz bivše Jugoslavije, vse več tudi Rusov
Največ tujcev letno sprejme Univerza v Ljubljani (UL), kjer je med letoma 2015 in 2016 število tujih študentov naraslo za desetino, do lanskega leta pa še za slabih šest odstotnih točk, ko so sprejeli že skoraj 2500 tujih študentov. Glede na skoraj 40 tisoč vseh ljubljanskih študentov tujci še vedno predstavljajo le dobrih šest odstotkov študentske populacije na UL. Podoben trend beležijo tudi na mariborski univerzi, kjer je v treh letih število vpisanih tujcev s slabih 600 naraslo za približno sto, še strmeje pa narašča število prijav - letos jih beležijo kar dvakrat več kot lani. Tujci podobno kot v Ljubljani predstavljajo približno petodstotni delež. Medtem daleč največji delež tujcev, lani so predstavljali skoraj devet odstotkov vseh študentov, beležijo na Univerzi na Primorskem, ki bo kmalu prestopila magični prag internacionalizacije. "Delež tujih študentov je kazalnik mednarodne usmerjenosti univerze in po dosegu praga desetih odstotkov lahko rečemo, da je univerza internacionalizirana," razloži Mirella Baruca, svetovalka za odnose z javnostmi na Univerzi na Primorskem (UP).
Najbolj oblegajo naravoslovne in poslovne smeri
Prišleki se zanimajo predvsem za študijske programe, iz katerih izide na trenutnem trgu dela zaželen kader, ali pa smeri, ki jih oblegajo tudi domači študentje, opažajo na univerzah. V Mariboru se jih največ vpiše na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, prav tako podobno prednjači primorska Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, na katero se je samo letos prijavilo okoli 140 tujcev. Priljubljene so tudi poslovne vede - na drugi mesti se uvrščata Fakulteta za management UP in Ekonomsko-poslovna fakulteta UM, katere ljubljanska različica prednjači po deležu tujcev v primerjavi z domačimi študenti. Na vrhu te lestvice najdemo še arhitekturo in glasbeno akademijo.
Za poslovne smeri na področju ekonomije, podjetništva, upravljanja in administracije se tujci zanimajo tudi, ker so številne na voljo v angleški različici.
9
odstotkov vseh študentov na Univerzi na Primorskem predstavljajo tujci, zato bo ta kmalu internacionalizirana
Lokacija, ugodnosti in priporočila znancev
Za mlade, ki se odločajo, v kakšnem okolju bodo preživeli svoja študijska leta, je naše okolje pogosto atraktivno, ker študentom ob relativno nizkih življenjskih stroških ponuja dobre pogoje za študij. "Za študente smo zanimivi zaradi kakovostnih študijskih programov, možnosti vključevanja v različne projekte in raziskovalnih pogojev," povzame Darja Lisjak iz kabineta rektorja UL, podobna pa sta tudi odgovora preostalih dveh univerz. Hkrati srednjeevropska lokacija zagotavlja dobro izhodišče za obisk bližnjih metropol. Lokacija prepriča tudi mnoge prišleke iz slovanskih držav, za katere je Slovenija jezikovno še vedno dokaj domače okolje. Drugim so na voljo jezikovni tečaji, običajno brezplačni, ljubljanska in primorska univerza (ta začenja šele letos) pa ponujata tudi program Leto plus, ki predvideva prvo leto za intenzivno učenje jezika, hkrati pa lahko udeleženci izkoristijo tudi enoletno podaljšanje statusa.
Prav tako je za mnoge prišleke spodbudno tudi dejstvo, da tuje državljanstvo ne omejuje njihovih pravic - upravičeni so do študentske izkaznice, subvencionirane prehrane, mesečne vozovnice in nastanitve v študentskih domovih, čeprav ta zanje ni subvencionirana. Državljani EU so na prvih dveh stopnjah oproščeni šolnin, podobno velja tudi za Srbijo, BiH, Makedonijo, Kosovo in Črno goro, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum. Državne štipendije so vse od varčevalnih ukrepov leta 2012 sicer na voljo le še Slovencem, a so mnoge druge na voljo vsem, prav tako lahko tujci denar služijo z delom prek študentskega servisa.
Slovenija vse bolj zanimiva tudi za izmenjave
Poleg porasta števila vpisanih tujcev visokošolske ustanove gostijo vse več izmenjav, ki jih omogočajo programi Erasmus+, Erasmus Mundus, Ceepus in bilateralne štipendije. "Število tujih študentov na mobilnosti se iz leta v leto povečuje, v zadnjih letih za okrog 12 odstotkov letno," opažajo na Univerzi v Mariboru. Če so še v študijskem letu 2012/13 gostili 500 tujih študentov, jih je bilo v iztekajočem se že več kot 850. Porast mobilnosti zaznavajo tudi na Primorskem. "Naše fakultete beležijo stalen porast, zanimiv pa je podatek, da velikokrat prihajajo študenti iz istih univerz, kar pomeni, da so študenti na izmenjavi zadovoljni s svojo izkušnjo," verjame Mirella Baruca z UP. Medtem se je na ljubljanski univerzi število tujcev na izmenjavah po večletni rasti lani ustalilo nad 2000.
Internacionalizacija je kazalnik kakovosti
Naraščajoči trend tujcev je potrditev, da univerze uspešno izpolnjujejo strategije Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020, ki s ciljem, da bi slovensko visoko šolstvo do leta 2020 postalo del mednarodnega prostora, internacionalizacije ne dojema več kot dopolnilno dejavnost, temveč kot enega izmed osrednjih kazalnikov kakovosti izobraževalnih institucij. S tem namenom se vse tri univerze obsežno promovirajo v tujini, pri čemer se osredotočajo na sejme na območju bivše skupne države, mariborska univerza pa se promovira celo v Indiji in oglašuje v revijah, denimo makedonskem Maturantu in UK Graduate Guide. Trojica je tudi del iniciative ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Study in Slovenia, ki na eni platformi združuje vse informacije, ki jih tuji kandidati potrebujejo o študiju, raziskovanju, izmenjavah, življenju v naši državi in morebitnih potrebnih dokumentih. Pri UL internacionalizaciji v letnem proračunu odmerjajo po milijon evrov, od tega 100 tisočakov za promocijo v tujini, preostalo pa razdelijo med članice na podlagi tega, koliko tujih študentov pridobijo.
