Blaž Petkovič
Po lanskih nekajkratnih podražitvah kabelske televizije se tak trend nadaljuje tudi letos. Najprej so svoje pakete podražili pri Telekomu Slovenije in A1, kasneje pri Telemachu, sedaj pa bodo to storili tudi pri T-2. Na Statističnem uradu RS so tako med lanskim in letošnjim januarjem zabeležili že 16,5-odstotno rast cen naročnin na komercialne televizijske programe. Za primerjavo: RTV-prispevek, ki je daleč najpomembnejši vir financiranja javne radiotelevizije, je že od leta 2012 nedotaknjen in znaša še vedno 12,75 evra.
"Populistični izgovori"
"Nekateri izdajatelji najbolj gledanih televizijskih programov, med njimi Pop TV, Kanal A, Kino, Oto, Brio, Planet TV in Sport Klub, so namreč napovedali znatno zvišanje cen svojih vsebin tudi v letošnjem letu. Stroški programskih pravic so se tako povečali do te mere, da v T-2 ne moremo prevzeti celotnega bremena stroškov nase, zato smo z mesecem marcem primorani prilagoditi cene paketov in TV shem," višje cene svojih storitev opravičujejo pri T-2. Pri Pro plusu, ki izdajajo Pop TV, Kanal A in druge omenjene tematske programe, pa odgovarjajo: "Glede na to, da operaterji ponujajo pakete in raznorazne kombinacije prenosa televizijskih programov, internetnih povezav ter mobilne in fiksne telefonije, je iskanje vzroka za napovedano podražitev v nekaj slovenskih izdajateljih pravzaprav neresno. Poleg tega v svojih sistemih retransmisirajo med 100 in 200 televizijskih programov, za katere tujim imetnikom že leta plačujejo odmene. Njihovih cen in podražitev nikoli niso komentirali."
In zakaj pri operaterjih ne ponudijo televizijskih paketov, v katerih ne bi bilo "spornih" programov, kot na primer Pop TV, Planet TV ali Sport Klub? "Zahteva izdajateljev TV-programov, o katerih sprašujete, je, da so njihovi programi uvrščeni v naše programske sheme in tako ne dopuščajo možnosti, da bi se uporabniki naših storitev lahko samostojno odločali, ali jih želijo imeti ali ne. Zanimanje za pakete brez omenjenih programov med uporabniki zanesljivo je, vendar morajo z vpeljavo tovrstnih paketov soglašati tudi izdajatelji TV-programov," odgovarjajo pri T-2, medtem ko pri Pro plusu, ki naj bi že "ugodili" nekaterim zahtevam operaterjev, pojasnjujejo, da je "prenos slovenskih televizijskih programov, tako da so ti dostopni vsem naročnikom operaterja, zakonska obveznost operaterjev". "Žal nam je, da nekateri operaterji partnerski dogovor izkoriščajo za populistične izgovore ob dražitvi svojih naročniških paketov," še dodajajo pri Pro plusu, ki si ga želi v svoji skupini družba United Group, lastnica Telemacha in Sport kluba.
Na agenciji za varstvo konkurence poteka več postopkov
Najprej, postopek ugotavljanja kršitve zaradi izkazane verjetnosti zlorabe prevladujočega položaja na trgu dobave plačljivih športnih televizijskih programov, in sicer z omejevanjem in oteževanjem dostopa operaterjem do programov Sport Klub, tako da se jim je postavljalo dodatne pogoje za vključitev programov v shemo … Drugič, postopek ugotavljanja kršitve zaradi izkazane verjetnosti, da Pro plus dobavo plačljivih programov pogojuje na način, da morajo distributerji vse programe vključiti v vse lastne sheme na najboljša programska mesta … Sicer pa se varuh konkurence ukvarja tudi s prevzemom medijske družbe Pro plus, za kar se poteguje skupina United Group, kamor že spadajo operater Telemach in programi Sport klub.
Bo država vendarle ukrepala?
Kakorkoli, zaradi neurejenih razmer na trgu kabelske televizije so na slabšem zgolj potrošniki, ki v javni infrastrukturi (preko sobnih oziroma strešnih anten) izbora televizijskih programov praktično nimajo več na voljo in so zato primorani sklepati vse dražje pogodbe z operaterji. Za marsikoga postaja tako televizija že luksuz. "Zdaj je, torej, dokončno jasno, kdo je izgubil bitko med ponudniki programov in operaterji. Nastradali bodo edino potrošniki, ki bodo tudi za osnovno programsko shemo morali plačevati več," so lani takoj po tem, ko je medijska hiša Pro plus svoje programe začela zaračunavati operaterjem, ugotavljali pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Čeprav je sedaj v poplavi zakonodajnih postopkov slišati, da se adhoc razmišlja o spremembi medijske zakonodaje v smeri, da bi morali operaterji med paketi ponujati tudi (naj)cenejšega, v katerem bi ostali programi RTVS in programi posebnega pomena, vlada strateškega razmisleka na tem področju (še) ni opravila. Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede tako poudarja, da bi morala država za zaščito ustavne pravice do obveščenosti, "če se že gremo digitalno informacijsko družbo", socialno ogroženim, invalidom in tistim z geografsko odročnih krajev (kar že velja pri RTV-prispevku) brezplačno ali po nižji ceni ponuditi bazični dostop do interneta in osnovni paket televizijskih programov. Takšen paket bi lahko bil po vrednosti primerljiv z naročnino na RTVS, torej okrog 15 evrov. Za primerjavo: najnižja cena, po kateri lahko sedaj uporabniki pri operaterju T-2 naročijo internet, znaša slabih 24 evrov na mesec.
Na ministrstvu za javno upravo, kjer bdijo na trgom operaterjev (in regulatorjem AKOS), pravijo, da ni v njihovi pristojnosti, da bi s svojimi dejanji posegali v določanje cen storitev ter s tem na trg elektronskih komunikacij. Ob tem pa birokratsko dodajajo, da je dejavnost operaterjev gospodarska dejavnost, ki temelji na svobodni gospodarski pobudi. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da ne morejo biti odgovorni za to, da v Sloveniji - za razliko od sosednjih ali drugih držav - digitalno radiodifuzno oddajanje TV-programov (po zraku) ni zaživelo ter so - za razliko od drugih držav – programi postali dostopni samo še preko kablov. "Nikoli pa ni bilo politične volje, da bi se sistemsko uredilo področje kabelskih in drugih operaterjev, zlasti tudi v odnosu do uporabnikov, tj. potrošnikov," še navajajo. In ob koncu mandata dodajajo, da bi vlada morala v okviru pravila "must carry" zagotoviti, da so osnovni, splošni programi (brezplačno) dostopni vsem državljanom in da imajo vsi, tudi tisti, ki si tega ne morejo privoščiti, dostop do interneta.
