Z "Dej se preglej" do daljšega življenja

Gibanje, zdrava prehrana, primerna telesna teža, zaščita pred sončnimi žarki, opustitev zdravju škodljivih navad, kot sta kajenje in uživanje alkohola.Veliko lahko za svoje zdravje naredite s samopregledovanjem, udeležbo na preventivnih presejalnih programih za raka ter s cepljenjem pred okužbo s HPV in virusom hepatitisa B. O preventivi in nacionalnem boju proti raku so spregovorili tudi številni strokovnjaki na 3. Konferenci Življenje z rakom po raku v Ljubljani.

Priporočilo EU za uvedbo dveh novih presejalnih programov

Rak je ena najpomembnejših bolezni sodobnega časa, tudi Evropska unija ga je uvrstila med prednostna področja zdravstva.

»Evropski načrt boja proti raku je okvir, ki vsem državam članicam nalaga vrsto ukrepov, s katerimi bodo poskušale izboljšati obravnavo raka, njegovo zgodnjo odkrivanje, učinkovito zdravljenje, opozoril bi še na sledenje in na življenje z rakom. Na eni strani na celovito obvladovanje problematike raka, na drugi strani pa na zagotavljanju kakovosti življenja in vrnitve v polno življenje po zaključenem zdravljenju,« je v uvodu v konferenco povedal doc. dr. Tit Albreht, dr. med., predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in strokovni koordinator projekta CraNE JA (Joint Action on Network of Comprehensive Cancer).

Vsi ti ukrepi so zajeti tudi v novem Državnem programu obvladovanja raka 2022−2026 (DPOR).

»Eno ključnih področij projekta je trajnostno preprečevanje raka. Okoli 40 odstotkov raka lahko preprečimo, zato je pomembno, da govorimo o tveganjih za pojavnost raka in pomembnosti zgodnjega odkrivanja, kamor spadajo tudi presejalni programi.«

V Sloveniji imamo tri odlične presejalne programe, ki z zgodnjim odkrivanjem raka dojk (Dora), raka materničnega vratu (Zora) ter raka debelega črevesja in danke (Svit) omogočajo, da bolezen odkrijemo tudi, ko še ni (očitnih) simptomov. V pripravi sta še dva programa, za raka pljuč in raka prostate.

»Vedno je treba najprej dobro opredeliti morebitni presejalni program, ciljne skupine in način izvedbe. Tega se potem preskusi v okviru pilotne raziskave. Šele nato in ob celoviti presoji je možno odločanje o uvedbi.« Čaka nas torej še nekaj zahtevnih korakov pred uvedbo novih presejalnih programov. »Presejalni program moramo skrbno pripraviti, da zagotovimo potrebne vire in da koristi programa odtehtajo morebitna tveganja. Postopek bo stekel sedaj, ko je Evropska unija ta dva programa priporočila v obravnavo. Vendar je v priporočilu varovalka, da posamezne države same presodijo o dinamiki uvedbe in načinu organizacije presejalnih programov, kot je bilo že do sedaj.« Ob tem doc. dr. Albreht še spomni, da bi bil brez učinkovitih nacionalnih programov obvladovanja problematike kajenja presejalni program za raka pljuč, predvsem dolgoročno gledano, pravzaprav odvečen.

Komu bosta presejalna programa namenjena?

Programa bosta namenjena natančno določenim skupinam prebivalcev.

»To zlasti velja za presejanje za raka pljuč, pri katerem so bili ugodni učinki presejanja do zdaj dokazani le pri hujših kadilcih, torej pri tistih, ki so vsaj 30 let kadili po vsaj eno škatlico na dan ali so prenehali s tako intenzivnim kajenjem pred manj kot petnajstimi leti,« izpostavlja problematiko doc. dr. Albreht.

Nekatere študije so že pokazale, da preventivno CT slikanje z nizkimi odmerki zmanjšuje umrljivost zaradi raka pljuč pri kadilcih in nekdanjih kadilcih, starejših od 50 let.

»Pri presejanju za raka prostate pa bodo moški razvrščeni v različne skupine, glede na oceno tveganja in nato testirani po ustreznem protokolu.« Vsak nov presejalni program je vedno uveden sistematično, z usposobljenim kadrom, primerno tehnično opremo in finančnimi sredstvi, povezan je tudi z registrom raka. »Zagotovitev ustrezne kadrovske zasedbe in tehnične opremljenosti je ključna za uvedbo presejalnega programa, saj mora presejalni program po odobritvi in uvedbi teči nemoteno,« je jasen doc. dr. Albreht. »Odkrite zbolele osebe ali tiste, pri katerih je za bolezen prisotno povečano tveganje, morajo imeti tudi možnost hitre diagnostične obravnave. Pri presejanju za raka prostate lahko skoraj zagotovo rečem, da tovrstnih pogojev še ni. Možno jih bo ustvariti v nekaj letih, več odgovorov nam bodo dale pilotne raziskave.«

Spodbudimo moške k preventivnim pregledom

Čeprav je v Sloveniji že kar nekaj let na voljo neorganizirano oziroma oz. t. i. oportunistično presejanje za rak prostate, ga še nimamo organiziranega na nacionalni ravni. Laboratorijsko preverjanje vrednosti PSA (prostata specifični antigen) je prvi pokazatelj, da se nekaj dogaja s prostato, a vrednosti so lahko višje tudi pri benignem povečanju prostate, zato so potrebne še dodatne preiskave in testi. Ker se moški za preventivne preglede manj pogosto odločajo, jih k temu spodbuja Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan, ustanovljeno oktobra 2016.

»V prvi vrsti smo društvo ustanovili, ker smo začutili, da tudi moški potrebujemo svoje društvo. Članom društva in tudi tistim, ki niso člani, ponujamo širok nabor storitev. Najpogosteje so to strokovna razlaga vprašanj, ki jih naslovijo na nas,« pripoveduje Matej Pečovnik, predsednik društva OnkoMan, ki ozavešča o zdravju in preventivi, ponuja samopomoč, razvija prostovoljsko delo, bolnike seznanja z njihovimi pravicami in pomaga pri celostni rehabilitaciji bolnikov.

Vsako leto organizira Krog življenja, dogodek, ki člane povabi k telesni aktivnosti, ozavešča o zdravem načinu življenja, postopkih oživljanja, novostih zdravljenja, prireditev, ki je dobrodelne narave, je tudi priložnost za neformalen pogovor in izmenjavo izkušenj. Lansko leto je tako več kot 150 udeležencev v 24 urah naredilo skoraj tri tisoč krogov oziroma prehodilo več kot dva tisoč kilometrov, da so zbrali sredstva za društvo Junaki 3. nadstropja.

»Skupaj se udeležujemo kolesarskih prireditev, pomagamo tudi Mihu Deželaku pri njegovi dobrodelni akciji Deželak junak, predvsem pa smo vedno na voljo za iskren in odkrit pogovor, saj smo se tudi sami soočili z diagnozo rak.«

Samopregledovanje naj postane rutina

Društvo se zaveda, da moški težje spregovorijo o zdravstvenih težavah, zato se vedno trudijo, da bi bili bolj dostopni in manj formalni.

»Moški se na nas najpogosteje obrnejo, ko se začnejo težave. Iščejo sogovornika z izkušnjami in strokovnjaka s področja onkologije. Zelo smo veseli, ko imamo v novembru, mesecu, v katerem ozaveščamo o zdravju moških (movember), toliko klicev na društvo. Tako vemo, da naše akcije pridejo do tistih, ki so jim namenjene. Želeli bi imeti še več aktivnosti, ampak smo mlado društvo, zato postopno uvajamo in dodajamo nove programe. Prostora za napredek je še veliko, ideje čakajo na uresničitev in veselimo se, da jih bomo predstavili javnosti,« navdušeno razlaga Pečovnik.

Način dela društva je precej drugačen od drugih društev, prav tako aktivnosti in akcije, ki so zelo odmevne, ker se tematike lotevajo na izviren, včasih tudi hudomušen način, da ob tem razbijejo še kakšen tabu. Lansko leto so s kampanjo »Dej se preglej« osveščali o pomenu samopregledovanja.

»Moški smo zakomplicirana bitja in ravno zato je naš pristop drugačen. Lanska akcija je spodbujala k samopregledovanju, ki je pomembno, saj lahko tako bolezen odkrijemo v zgodnjem stadiju, zdravljenje je manj agresivno in možnost popolne ozdravitve je večja. Pomembno je, da mesečni pregledi postanejo rutina in ob spremembah takoj obiščemo osebnega zdravnika, ki nas nato napoti na pregled k specialistu.«

Moški več vlagajo v avtomobile kot v zdravje

Naš nekdanji nogometaš Jaka Jakopič, ki se je srečal z diagnozo Hodgkinov limfom, je v enem od intervjujev povedal, da moški veliko vlagajo v svoje hobije, v avtomobile, v preventivne preglede pa ne bi vložili nič. Celo ob pojavu prvih simptomov, mnogi žal odlašajo z obiskom zdravnika, dokler ni že (pre)pozno.

»Jakopič je s svojo izjavo o vlaganju v hobije in avtomobile popolnoma zadel,« se strinja tudi Pečovnik. »Verjetno je to povezano z zgodovinsko vlogo moškega kot nekoga, ki skrbi za družino in mu ni dovoljeno zboleti. Moški se slabše odzivamo na presejalne programe, pri nas odkrijejo več onkoloških bolezni in pogosteje tudi umiramo. Ravno zato je vloga našega društva zelo pomembna, da pokažemo, da preventivni pregledi resnično rešujejo življenja.« V društvu OnkoMan se zelo trudijo, da pripravijo atraktivne programe, dejavnosti in aktivnosti, da bi jih približali moškemu spolu. Društvo pa ni namenjeno le moškim, temveč vsem družinskim članom, prijateljem in vsakomur, ki je pripravljen pomagati obolelim in njihovim družinam, ko se soočajo s težko boleznijo.

Kaj lahko ženska sama naredi za svoje zdravje?

Statistika kaže, da se ženske bolj pogosto odločamo za zdrav življenjski slog, preventivne preglede in obisk zdravnika. Pozorne so tudi na dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek neke bolezni. Čeprav pri večini bolnic ne prepoznajo vzroka za nastanek raka dojke, obstajajo nekateri dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na nastanek te bolezni.

»Rak dojk je kompleksna bolezen, na nastanek lahko vpliva mnogo dejavnikov,« poudarja Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna. »Na nekatere dejavnike tveganja, kot so spol, starost in družinska obremenitev, ne moremo vplivati, nam pa zato njihovo poznavanje omogoča načrtovanje možnih preventivnih ukrepov. Tveganje zvišujejo še nekateri reproduktivni dejavniki, nadomestna hormonska terapija, življenjski slog (uživanje alkohola, debelost, telesna nedejavnost) in izpostavljenost ionizirajočem sevanju.« Tako kot pri drugih rakih bi tudi pri raku dojk z zdravim načinom življenja lahko preprečili skoraj polovico primerov.

Na spletni strani združenja so objavljena natančna slikovna in video navodila, kako si pregledati in pretipati dojke in bradavice. Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju je na voljo tudi brezplačna mobilna aplikacija Breast Test.

»Aplikacija uporabnice vsak mesec spomni na samopregled dojk. Postopek samopregleda je predstavljen s slikami in navodili v slovenščini, pa tudi v trinajstih drugih jezikih.«

Skrbno je treba pregledati in pretipati obe dojki, biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje ali zatrdline.

»Spremembe, ki jih ženska opazi med samopregledom, lahko v aplikaciji označi in zapiše svoja opažanja. Ob morebitnih spremembah naj ženske obiščejo zdravnika, ki bo presodil za kakšno spremembo gre in kakšna obravnava je potrebna.« Poleg tega k preventivnemu pregledu, ki omogoča zgodnje odkrivanje raka dojk, vabi tudi nacionalni presejalni program DORA. »Program na vsaki dve leti na mamografijo povabi vse slovenske ženske med 50. in 69. letom. Pomembno pa je, da ženske s samopregledovanjem nadaljujejo tudi takrat, ko se že redno udeležujejo presejalne mamografije.«