Kljub nedavnim pretresom v bandu divja koncertna energija ostaja.
Po dveh aktivističnih ploščah, Planet starcev in Zlagano sonce, se tokrat vračate v intimni svet posameznika in dilem, s katerimi se sooča. Se vam zdi, da ste o temnih plateh neoliberalizma povedali že vse?
Prva skladba, ki jo izpostavljate na novi plošči, je Nostalgija. Vas kaj daje nostalgija za dobrimi starimi časi, ko človek človeku še ni bil volk, ali se vam zdi, da smo volkovi že od nekdaj?
Že prejšnja dva albuma ste predstavili v Kinu Šiška in tudi v tretje gre rado. Kaj pripravljate za 9. maj?
Torej par uric, ko se nam bo zdelo, da nismo sami v tem sranju?
(Smeh.)
Intervju je bil objavljen v reviji STOP.
