V Pomurski turistični zvezi so že pred časom povedali, da sicer ne nasprotujejo novi strategiji Slovenske turistične organizacije (STO), po kateri je Pomurje uvrščeno v panonsko Slovenijo, ki naj bi stavila predvsem na termalna kopališča, podeželsko turistično ponudbo in kulinariko, so pa izrazili pomislek, ali bodo v STO uspešni pri trženju teh destinacij.
Pomurje: Rezerv je še veliko
Tudi na področju športnega turizma so v regiji še številne neizkoriščene možnosti, tako meni tudi Tilen Grah iz Term Vivat v Moravskih Toplicah, kjer si prizadevajo za razvoj tovrstne turistične ponudbe: "Rezerv je še veliko, v vsakem primeru lahko bližnji Avstriji, kjer so začeli športni turizem, konkuriramo predvsem s ceno." Poskus za dosego večje prepoznavnosti izdelkov in storitev iz regije je bila tudi uvedba kolektivne blagovne znamke Krajinskega parka Goričko. Po besedah direktorice krajinskega parka Stanke Dešnik se je uvedba izkazala za pozitivno, saj imajo že 69 domačih ponudnikov, ki jo uporabljajo, pri tem, kot pove, izdelke s to blagovno znamko že prepoznavajo v drugih delih Slovenije in jih ustrezno povezujejo s turistično ponudbo iz Pomurja.
Koroška: Slaba infrastruktura odganja turiste
Turistični ponudniki v koroški regiji še vedno niso dovolj povezani. Kljub sodelovanju turističnih pisarn občin jim turistov v regiji ne uspe zadržati v povprečju več kot 2,8 dneva, saj si Koroško, sploh z vidika pohodništva, večkrat izberejo tudi za "vikend počitnice". Slabi dostopnosti in organiziranosti javnih prevozov lahko pripišemo nizko število dnevnih obiskovalcev. "Turisti po Sloveniji veliko potujejo z javnimi prevozi, ki pa jim iz Ljubljane na določene dni onemogočajo, da bi lahko isti dan odšli na Koroško in se iz nje tudi vrnili," pove Marija Lah iz slovenjgraškega Spoturja - javnega zavoda za turizem in šport. Primož Vodovnik iz Regionalne razvojne agencije za Koroško pa iz izpostavlja katastrofalno cesto do gorskega turističnega centra Kope.
Na Koroškem so posebej uspešne predvsem individualne zgodbe. Pri ponujenih namestitvah z boljšo ponudbo izstopajo turistične kmetije, medtem ko z namestitvenimi kapacitetami posebej omejeni ostajajo v krajevnih središčih. "Turisti prihajajo, mi pa jih večkrat nimamo kam dati," pravi Lahova. "Prav infrastruktura prispeva k temu, da turisti sploh pridejo, na Koroškem pa je potreb po komunalni in drugi specifični infrastrukturi še precej," dodaja Vodovnik.
Turistične statistike ne gre le glorificirati
"Po analizi, ki smo jo naredili, smo v letošnji prvi polovici leta imeli za 25 odstotkov več gostov in 30 odstotkov več prenočitev kot v istem obdobju lani. Ne vem, ali je še kje v Sloveniji kraj, ki se lahko pohvali s takšno rastjo," se je že pred časom pohvalil župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. V letu, ko se statistični podatki o turističnih obiskih berejo kot pravljica, destinacijo Rogaška Slatina izpostavi tudi direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. "Najvišji skok je bil dejansko narejen v Rogaški Slatini, kjer imajo kar 85 odstotkov tujih gostov. Predvsem na račun gostov iz nekdanje Ruske federacije, ki so se začeli znova v večjem številu vračati."
A kot na splošno opozarja Altbauer, "statistike ne gre le glorificirati. Statistični podatki kažejo le eno sliko. Ključno je, kako smo goste znali navdušiti s ponudbo. Smo dosegli, morda presegli njihova pričakovanja tudi v dneh, ko smo bili polno zasedeni? Treba se je tudi zavedati, da so bili turistični delavci v dneh polne zasedenosti zaposleni kot medicinski delavci na urgenci. So jim zaposleni lahko dali svoj maksimum in kako jih bomo za to delo nagradili?" se ob dejstvih, ki se skrivajo za rekordnimi številkami, sprašuje Altbauer. Sam je sicer zadovoljen, da se je tudi na področju termalnih zdravilišč začel nov investicijski ciklus. A opozarja, da je treba investicijska sredstva vložiti tudi v zaposlene.
