Jasmina Cehnar
Turistični rekordi letos padajo tudi v Mariboru, ki se je na zemljevidu zanimivih evropskih destinacij začel pojavljati z evropsko prestolnico kulture leta 2012, danes pa je v spletnih turističnih zapisih tipa "kaj početi v sedmih dneh v Sloveniji" že del železnega repertoarja in s tem tudi na seznamih vse več turističnih obiskovalcev naše države. Globalnemu turističnemu bumu sledi tudi poletni utrip na mariborskih ulicah, kjer je opaziti precej več tujcev kot v preteklih letih, kar ne nazadnje kažejo tudi številke. Maribor s Pohorjem naj bi konec letošnjega leta tudi presegel magično mejo 400.000 prenočitev. Po polovici leta, med januarjem in junijem letos, so jih namreč uradne statistike zabeležile že več kot 206.000, uspešno drugo polovico pa napoveduje tako dosedanji poletni obisk kot sezona, ki je še pred nami z zimo, ligo prvakov in drugimi dogodki, ki bodo polnili kapacitete. V samem mestu je bila sicer v prvi polovici leta desetodstotna rast prenočitev v primerjavi z istim obdobjem lani, prihod turistov pa je zrasel za 14 odstotkov. V celotni destinaciji je prenočitev več za osem odstotkov, prihoda turistov pa za deset odstotkov. Največ prenočitev v Mariboru so denimo junija ustvarili turisti iz Nemčije, Hrvaške in Italije. Kot zanimivost, po številu prihodov so se tik za Nemci uvrstili Poljaki, med Azijci pa je na lestvici desetih najpogostejših tujih gostov najti le Korejce.
"Ugotovimo lahko, da smo na pravi poti," je ob trenutnih trendih zadovoljna Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor - Pohorje, ki uspeh pripisuje tudi uspešni promociji zavoda na sejmih v tujini. Kot pravi, si v prihodnje obetajo še veliko več, med drugim z zagonom digitalnega marketinga, ki je bil doslej zapostavljen. Mariborska destinacija si sicer gotovo ne želi množičnega, cenenega turizma, ki tako po svetu kot nekaterih slovenskih turističnih lokacijah domačinom že para živce. Da bi se temu izognili, bo treba ustrezno ciljno zastaviti produkte in cene, je prepričana sogovornica. Po njenem mnenju je Maribor "skrit potencial", ki predstavlja prav tisto, ker išče sodobni gost - pristni stik z lokalnim okoljem.
Veliko si tukajšnji turizem obeta tudi od nove turistične strategije na državni ravni. S precej napora je bilo namreč doseženo, da bo destinacija Maribor - Pohorje iz panonske regije prestavljena v alpsko. Ta namreč pokriva produkte, ki so Mariboru in Pohorju pisani na kožo - športni, kulturni in kongresni turizem, vino in kulinariko ter mestni turizem, medtem ko je v panonski regiji v ospredju med drugim termalni turizem. Nova strategija ponuja tudi odlične priložnosti za promocijo mariborske destinacije in bolj enakomeren razvoj ter obravnavo slovenskih turističnih krajev. "Obisk tujih novinarjev ali tour operaterjev ne bo več striktno omejen le na Primorsko, Gorenjsko in Ljubljano. V STO opažajo, da ima Slovenija tudi vzhodni del, kjer imamo veliko za ponuditi," pojasnjuje Urbančič Windischeva.
