Zora Janžekovič: Naša velika zdravnica

Med zdravniki iz Maribora, ki so si ustvarili tako veliko svetovno prepoznavnost kot prim. prof. Zora Janžekovič (1918-2015), lahko uvrstimo le mestnega fizika dr. B. Gründla, ki je že v 17. stoletju napisal prvo znanstveno razpravo o zdravilnosti slatinske vode v Rogaški Slatini v latinskem in kasneje še v nemškem jeziku in si dopisoval s takratnimi pomembnimi evropskimi zdravniki, dr. Filipa Terča, katerega rojstni dan, 30. marec, praznujemo kot svetovni dan apiterapije, in mag. farmacije Franca Minarika, uglednega mednarodnega zgodovinarja farmacije in tudi medicine - zavoljo tega ga je tudi medicinska fakulteta v Ljubljani počastila z nazivom profesor.
Med omenjene svetovno znane mariborske zdravnike pa brez dvoma sodi tudi zdravnica Zora Janžekovič, ki je s svojo revolucionarno in genialno metodo zdravljenja opeklin ponesla ime našega mesta in naše ustanove po celem svetu. Rodila se je 30. septembra 1918 v Slovenski Bistrici. Oče je bil učitelj in je s svojo ženo upravljal večje posestvo. Tako se je mlada Zora seznanila tudi s trdim kmečkim življenjem in drugimi problemi tega stanu. Še dolgo kasneje se je živo spominjala, kako je s težavo leta 1938 prodala voz jabolk, da si je s kupnino poravnala stroške za vpis na medicinsko fakulteto, saj je bilo v času takratne Jugoslavije za študij medicine treba vplačati visoke študijske pristojbine. Zaradi vojne je prekinila študij medicine in v tem obdobju se je (leta 1943) zaposlila v varaždinski bolnišnici in dve leti delala kot študentka medicine na takratnem kirurškem oddelku. Po koncu vojne je nadaljevala študij medicine in se kot zdravnica septembra 1947 zaposlila v mariborski bolnišnici in ji ostala zvesta 37 let.

Pogumna in genialna zamisel

Po opravljenem obveznem stažu so jo dodelili na takratni kirurški oddelek in šele po daljšem času je pričela specializacijo. Med specialističnim stažem na Kirurški kliniki v Ljubljani se je dodatno usposobila za delo z opeklinami in po vrnitvi v Maribor - s priporočilom prof. Božidarja Lavriča - so v mariborski bolnišnici julija 1955 ustanovili odsek za plastično kirurgijo in opekline. Zdravljenje opeklin v mariborski bolnišnici je s tem prešlo iz delokroga dermatologov na področje dela plastičnih kirurgov. Dermatološki oddelek je v ta namen odstopil tri bolniške sobe in nekaj pomožnih prostorov za delo novega kirurškega oddelka in vodenje zaupal takrat še specializantki Zori Janžekovič, ki je šele leta 1957 zaključila specializacijo s specialističnim izpitom na takrat visoko strokovno usposobljeni Vojno medicinski akademiji v Beogradu. Po izpitu je Zora Janžekovič začela svoje proučevanje opeklin, kar je pripeljalo do pogumne in genialne zamisli o zgodnji odstranitvi opečene kože in pokrivanja rane s kožnimi transplantati.

Častna članstva, priznanja, zlati grb

Prvo strokovno priznanje je dobila leta 1967 z nazivom primarij. Že naslednje leto je bil novi način zdravljenja opeklin po metodi Zore Janžekovič splošno poznan, zato ji je Sekcija za plastično in maksilofacialno kirurgijo Slovenskega zdravniškega društva zaupala organizacijo III. kongresa Jugoslovanskega združenja za plastično in maksilofacialno kirurgijo z mednarodno udeležbo, ki je bil v Mariboru od 15. do 19. maja 1968 in so se ga udeležili ugledni strokovnjaki za zdravljenje opeklin iz Jugoslavije, Evrope in obeh Amerik. Pri organizaciji tega strokovnega sestanka so ji nesebično pomagali prof. Mirko Derganc in prof. Zdravko Zdravič iz Ljubljane in seveda tudi prim. Zmago Slokan, ki je takrat vodil SBM in je upošteval priporočila kolegov iz Ljubljane za pomoč Zori Janžekovič pri uveljavljanju njenega načina zdravljenja globokih opeklin. Po uspelem nastopu na kongresu je dobila štipendijo za obisk opeklinskih centrov v Angliji, sledile pa so aktivne udeležbe in sodelovanja na številnih kongresih in simpozijih po Evropi, obeh Amerikah, v Indiji in na Kitajskem.

"Metoda dr. Janžekovič"

Izvirna metoda zdravljenja opeklin, ki jo je tako požrtvovalno in zagnano uveljavljala s svojimi nastopi na strokovnih srečanjih po svetu, je prinesla številne obiske. Od leta 1962 pa do leta 1985 je našo bolnišnico in oddelek za plastiko obiskalo 105 svetovno uveljavljenih strokovnjakov iz Jugoslavije, Evrope in številnih drugih svetovnih središč. Tako je v tem času veliko časa preživela v tujini in seznanjala strokovnjake s svojo metodo zdravljenja opeklin, ki so jo kar poenostavljeno imenovali "metoda dr. Janžekovič". Po njeni zaslugi so bili tudi njeni trije mlajši sodelavci-zdravniki pogosto na strokovnih usposabljanjih v tujini po svetovno znanih centrih, zaradi česar so na oddelku vpeljali nove metode, med drugim popolno kirurško obravnavanje roke in obnovo ali rekonstrukcijo manjkajočih delov s številnimi kožnimi režnji.

Slovo v megleni noči

Leta 1980 je bila štiri mesece v Kuvajtu, leta 1983 pa se je udeležila kongresa v Montrealu in "v moji odsotnosti je bil tik pred vrnitvijo interno odprt novi trakt za opekline". To jo je zelo prizadelo, verjetno je temu dogodku pripisovala večji pomen in se je, glede na to, da je dopolnila pogoje za starostno upokojitev, odločila, da preneha svoje aktivno kirurško delo. Slovo od bolnišnice je opisala: "28. februarja 1984 sem v hladni, megleni noči po isti poti dokončno zapustila svoj oddelek, svoje bolnike in svoje kolege." Ob slovesu iz bolnišnice je naš najplodovitejši zgodovinski pisec Eman Pertl v Naši bolnišnici Zori Janžekovič namenil daljši in zelo čustven članek z opisom vseh njenih dosežkov, prim. Karel Šparaš, ki je leta 1984 po prof. Zori Janžekovič prevzel vodenje oddelka za plastično kirurgijo, pa je napisal obsežen prispevek o svoji učiteljici in mentorici, ki je presegal okvir drugih prispevkov v drugem Zborniku Splošne bolnišnice v Mariboru od leta 1955 do leta 1985 in je izšel leta 1991.

Priznanje za priznanjem

V tem času je prišlo do priznanja naše samostojnosti in drugačnih okoliščin za oceno pomembnosti slovenskih strokovnih dosežkov - in tako je leta 1999 postala častna občanka mesta Maribor, naslednje leto častna občanka rojstnega mesta Slovenska Bistrica, leta 2002 je prejela tudi odličje svobode Republike Slovenije. Že leta 2004 je bila odlikovana z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za življenjsko delo v medicini za posebni prispevek k razvoju sodobne metode zdravljenja opeklin ter mednarodnega uveljavljanja slovenske medicinske znanosti. Leta 2007 je v Seggau v Avstriji dobila posebno nagrado zlata britev Evropskega kluba za otroške opekline, sočasno je bil ustanovljen Sklad Zore Janžekovič. Zasluge za novo mednarodno strokovno priznanje Janžekovičevi imata naša rojakinja prof. dr. Marija Trop iz Gradca in dr. Clemens Schiestl iz Švice. O tem dogodku in kasneje ob veliki proslavi 90-letnice v UKC Maribor in obsežni razstavi o življenju in delu slavljenke je takrat in kasneje veliko pisal novinar Milan Golob.
Ob zaključku takratnih slovesnosti je prof. Zora Janžekovič spregovorila v zahvalnem nagovoru, ki se je ohranil po zaslugi Milana Goloba, ki ga je objavil v časopisu Naša bolnišnica, objavljena pa je bila tudi uvodna fotografija našega fotografa Jožeta Pristovnika. Iz vsega zapisanega vidimo, da se je slovenska strokovna javnost zavedala pomena njenih dosežkov na področju zdravljenja opeklin in da je njeno delo v ponos slovenski medicini in ugledu UKC Maribor ter naši univerzi, ki ji je že leta 1996 podelila častni doktorat, ter novi Medicinski fakulteti v Mariboru, ki ji je ob 90-letnici podelila naziv zaslužne gostujoče profesorice in po njej imenovala priznanja za svoje visokošolske delavce in sodelavce.