Ne zdi se, da imata covid-19 oziroma stopnja precepljenosti pri nas ali v katerikoli drugi evropski državi in elektrificirani avtomobili kaj skupnega. Pa vendar je nekaj skupnih točk, pri čemer je treba biti pri avtomobilih nekaj bolj natančen - gre za podobnost s tistim, kar se dogaja električnim baterijskim avtomobilom (EBA).
Že nekaj časa se vnema precej zanimiva in na trenutke tudi ostra debata o ustreznosti avtomobilske strategije današnjega časa, ki večinoma stavi na EBA. Na eni strani njihovi absolutni zagovorniki, na drugi precej enotna fronta nasprotnikov. Skoraj ne opaziš ali slišiš morebitne sredine, nekakšnega kompromisa, ki bi zmogel dosledno in tudi dostojno tehtati pluse in minuse. Teh je seveda precej: doseg, cena in predvsem infrastruktura. Naj ponovim: dosegi se bliskovito povečujejo, cene pač ne oziroma jih nekoliko nižajo različne (državne) spodbude (kar za Slovenijo komaj kaj velja), infrastruktura še širi, a na precej specifičen način. Toda debata za in proti večinoma sloni na preverljivih dejstvih in dokajšnji strpnosti.
A razvoj gre bliskovito naprej, očitno so EBA čarobna rešitev za vse, kar prinašajo avtomobili. Morda, ampak le, ko in če jih gledaš zgolj kot končni izdelek. Če pa upoštevaš vse, kar je potrebno za njegov nastanek, recimo pridobivanje redkih kovin, bistvenih za vse vrste električnega pogona, tudi avtomobilskega, je slika bistveno manj idilična. Ampak kaj ima vse to skupnega z recimo slovensko precepljenostjo pred covidom-19?
Znano je, da je delež EBA odvisen od bruto domačega proizvoda. Manjši ko je, velja za Evropo in tudi EU, manj je EBA. Lahko bi rekli - bolj ko si reven (zaostal?), manj so ti ti avtomobili pri srcu. Ne gre le za ceno in stanje infrastrukture, pač pa tudi za dvom o njihovi ustreznosti, vmes je tudi kakšen povsem nesmiseln predsodek, nezaupanje ipd. Če uporabim verz ali misel iz pozabljene jugomuzike, bi lahko rekel: bolj vzhodno, bolj žalostno. Če to preslikam na precepljenost, odstotki oziroma številke kažejo precejšnjo ujemanje z razširjenostjo EBA. Teh je najmanj v nekaterih baltskih državah, na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem. Pri nas posel z njimi stagnira že nekaj mesecev. Pri precepljenosti vodimo skupinico držav, kjer je ta v EU daleč najnižja: Hrvaška, Slovaška, Latvija, Romunija, Bolgarija, pa verjetno še kakšna iz te lepe druščine. Pri nas je debata za cepljenje in proti njemu prešla vsako mero zdrave pameti, spodobnosti in razumnosti, predvsem pa noče in ne zmore upoštevati preverjenih dejstev - precej drugače kor pri EBA. Toda primerjava električne baterijske pločevine z boleznijo, ki ustavlja in temeljito spreminja svet, povrh pa marsikje služi kot krinka za temeljito spreminjanje politične krajine (kje že?!), je skrajno vulgarna.
Pri nas smo zelo zamešali in pomešali: pri zdravju in bolezni, kot je covid-19, sme biti komaj kaj demokracije. V politiki mora biti absolutna.
