Zaradi električnih avtomobilov bo zrak v lokalni okolici manj onesnažen, a hkrati bodo baterije za taka vozila samo v Evropski uniji (EU) do leta 2030 potrebovale petkrat več kobalta in do leta 2060 šestdesetkrat več litija v primerjavi s količinami, ki so trenutno dobavljene v EU. Po ocenah svetovne banke se bo poraba rudnin za izdelavo tehnologij, kot so baterije, sončni paneli ali vetrne turbine, do leta 2050 povečale za petkrat, razlaga članica Mladih za podnebno pravičnost in politična svetovalka v bruseljski organizaciji za pravično trgovino s fokusom na razvoju obvezne odgovornosti podjetij za vplive na okolje in na človekove pravice Elena Lunder. Kako ustrezna rešitev so torej tako imenovane zelene energije?
"Najbolj zelena energija je tista, ki je ne porabimo"
"Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ugotavljajo, da so emisije iz fosilnih goriv prevladujoči vzrok globalnega segrevanja. Leta 2018 je kar 89 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida izviralo iz fosilnih goriv in industrije. Pri tem je največji vir izpustov premog, nič manj problematično ni izgorevanje nafte, ki povzroči okoli tretjino izpustov toplogrednih plinov (TGP). Zadnje poročilo IPCC ugotavlja, da moramo v izogib najhujšim posledicam podnebnih sprememb v državah OECD že v tem desetletju prenehati z uporabo premoga. Pri tem pa morajo države opustiti tudi vsa nova raziskovanja in proizvodnjo fosilnih goriv ter subvencije usmeriti v obnovljive vire energije," izpostavlja Taj Zavodnik, strokovni sodelavec Focusa. Tudi obnovljivi viri energije niso brez omejitev in problemov, a glede na prej povedano, so nujnost, je jasen Zavodnik.
Čeprav zelene energije niso idealne z vidika vplivov na okolje, so boljše od fosilnih goriv, pove in doda, da zamenjava energenta ne bo dovolj. "Prednostno potrebujemo rešitve, s katerimi bomo drastično zmanjšali porabo energije. Poleg tega moramo nujno zagotoviti demokratizacijo upravljanja življenjskih virov in pravično porazdeliti bremena prehoda. Celovito moramo pristopiti k prestrukturiranju naše družbe in gospodarstva. Le v tem primeru bodo lahko trajnostne oziroma zelene tehnologije odigrale ustrezno vlogo," je kritičen okoljevarstvenik. "Najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo," pripomni. A ob tem izpostavlja, da varčevanje z energijo ne more biti odgovor za vse, saj si veliko ljudi ne more privoščiti niti osnovnih energetskih storitev in zato na primer ne morejo ogrevati ali razsvetljevati svojega doma.
Rudniki predstavljajo močen poseg v naravno okolje, pridobivanje in predelava rudnin pa potrebujeta velike količine vode, kar vodi do onesnaženja vodnih virov
Ni problematično to, da stremimo k avtomobilom, ki bi lahko delovali na obnovljive vire energije, ampak to, da to spremlja prepričanje, da je s tem naša naloga zaključena, meni Lundrova. "Zelene energije so ustrezne rešitve, a morajo priti z roko v roki s korenitimi spremembami v proizvodnji te tehnologije kot tudi z drastičnim znižanjem porabe," razmišlja sogovornica. Problematično je tudi to, da je zelena energija zelena za le en del svetovnega prebivalstva, in to večinoma na globalnem severu, investicije v proizvodnjo tehnologij za obnovljive vire pa se nahajajo predvsem v državah, kjer imajo šibkejšo zaščito človekovih pravic in okolja, dodaja.
Negativne posledice za revnejše države
"Proces pridobivanja omenjenih kovin je že tako ali tako večinoma v državah, ki imajo šibkejše zaščite okolja in človekovih pravic, zato bo ogromna porast porabe že tako zelo slabo situacijo v teh državah nadalje poslabšala. Najbolj problematično se mi zdi, da se v Evropi ali v Sloveniji govori o trajnostnih virih ali zelenih virih, a je njihova produkcija osnovana na dokazani sistemski izrabi okolja in ljudi v revnejših državah. Gre med drugim za razseljevanje skupnosti, vplive na zemljo, vodo in dostop do stanovanja, onesnaževanje okolja, zanikanje svobode izražanja in združevanja, delo otrok in poboje ter druge napade na zagovornike človekovih pravic," komentira Lundrova. Rudniki predstavljajo močen poseg v naravno okolje, pridobivanje in predelava rudnin pa potrebujeta velike količine vode, kar vodi do onesnaženja vodnih virov. Nevarnost za okolje pa predstavlja tudi odlaganje stranskih produktov rudarjenja, ki jih odlagamo v državah s šibkejšimi okoljskimi omejitvami. Proizvodnja, ki se zanaša na šibkejše standarde varstva človekovih pravic in okolja, je cenejša in tako bolj privlačna za družbe, ki si želijo na vsak način ustvariti vedno večji dobiček ne glede na posledice, problematizira Lundrova.
"Predvsem bi morali reformirati način, kako razmišljamo o svojem mestu v družbi in naravi. Obnašamo se brez ozira na svoje vplive izven neposredne okolice in si hkrati čestitamo za svojo naprednost"
Da so neželeni stranski učinki zelenih energij podobni kot pri tradicionalnih virih energije, izpostavi tudi Zavodnik. "Sprememba energenta brez spremljajoče celovite spremembe ustroja naše družbe in gospodarstva ne bo dobra za okolje in družbo," problematizira. "Če bomo pustili, da se rešitve udejanjajo pod taktirko kapitala, ima lahko prehod na zelene energije številne negativne posledice, predvsem za prebivalce globalnega juga in ranljive družbene skupine v državah globalnega severa. Za resnično pravičen prehod potrebujemo radikalne spremembe v vplivu in moči kapitala, ki se na vse pretege bori za ohranitev statusa quo. Ključnega pomena bo to, ali se bomo kot družba dobro organizirali in zahtevali spremembe ali ne," komentira sogovornik.
Kako ukrepati
"Dolgoročna strategija Slovenije in nacionalni energetski in podnebni načrt predvidevata ohranitev praktično enakega števila osebnih avtomobilov in minimalna prizadevanja na področju javnega potniškega prometa. V nasprotju s tem potrebujemo intenzivno vlaganje v cenovno in lokacijsko dostopen ter učinkovit javni potniški promet. Kjer direktne povezave z avtobusom ali vlakom niso mogoče, pa poskrbeti za ustrezne rešitve, kot so vaški taksiji, souporaba vozil, izposoja koles, minibusi in tako dalje. Delujoč javni potniški promet pa ni boljša rešitev samo za okolje, temveč tudi s socialnega vidika, saj imajo danes številni deli družbe slabšo socialno in ekonomsko vključenost, ker nimajo dostopnega javnega prevoza, ne morejo pa voziti avtomobila (mladi, starejši, ljudje z zdravstvenimi težavami ali gibalno ovirani …)," razmišlja okoljevarstvenik. Nemudoma je treba opustiti vse fosilne vire energije, intenzivno investirati v obnovljive vire energije, ukrepe energijske učinkovitosti, javni potniški promet, premestitev tovornega prometa na vlake, radikalno transformacijo prehrambnega sistema in drugo. "A ob tem moramo razmisliti tudi, na kakšen način danes produciramo, kakšne krivice to prinaša in kako jih odpraviti," pove Zavodnik in dodaja, da je ob pravočasnih rešitvah treba poskrbeti za dostojno življenje, pri čemer ne moremo mimo kapitalizma in stalne težnje po dobičku, ki ostane v rokah peščice. Za spremembe so tako ključni tudi politično udejstvovanje v lokalnih okoljih, na delovnih mestih in v sindikatih, priključitev samoorganiziranim političnim gibanjem ter gradnja alternativ od spodaj navzgor.
"Če bomo pustili, da se rešitve udejanjajo pod taktirko kapitala, ima lahko prehod na zelene energije številne negativne posledice, predvsem za prebivalce globalnega juga in ranljive družbene skupine v državah globalnega severa"
"Predvsem bi morali reformirati način, kako razmišljamo o svojem mestu v družbi in naravi. Obnašamo se brez ozira na svoje vplive izven neposredne okolice in si hkrati čestitamo za svojo naprednost," je dejala Lundrova.
Prvi korak po besedah Lundrove je ta, da nehamo razmišljati o ozkem interesu naše bližnje okolice, ampak se zavemo, da smo vpeti v soodvisnih odnosih globalne skupnosti. "Temne strani zelene energije so predvsem posledica neprimernega delovanja podjetij, ki izkoriščajo šibkejšo zaščito okolja in človekovih pravic v državah, ki imajo na podlagi zgodovinskega izkoriščanja šibkejše ali skorumpirane vlade in ki ali ne morejo ali ne želijo vzpostaviti strožjih pogojev. Morali bi se premakniti mimo ideje, da je gospodarska rast nujna za dobrobit družbe, in se predvsem osredotočiti na to, kako lahko zmanjšamo globalno proizvodnjo in našo porabo," sklene Lundrova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
