Prodaja osebnih avtomobilov na slovenskem trgu je lani doživela enako usodo kot številne druge dejavnosti. Padec je globok, a bi lahko bil še globlji, če ne bi bilo nekaj manj problematičnih poletnih mesecev. Edini lanski mesec, ko je prodaja beležila plus, je bil julij. Skupno je bilo lani prodanih 53.694 avtomobilov oziroma za 26,6 odstotka manj kot leta 2019. Svetla izjema je bil le posel z električnimi baterijskimi vozili (EBV).
Celoletna statistika sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije načeloma ne prinaša nič posebno novega, saj je bil julijski plus premalo, da bi bistveno vplival na splošno stanje. Številke kažejo, da je lani med tovarnami, ki spadajo med pomembnejše na slovenskem trgu, edino južnokorejska Kia prodala več vozil kot leto prej (za 10,4 odstotka). Očitno je, da je bilo agresivno censko znižanje uspešno, čeprav drži, da skoraj ni bilo tovarne, ki ne bi uporabila podobnega prijema. Tudi lani sta slovensko prodajo povsem na vrhu obvladovali dve tovarni, in sicer nemški Volkswagen in francoski Renault. Precej časa so bili v ospredju Francozi, toda v finišu so bili za malenkost boljši Nemci. Najbolj uspešna japonska tovarna je bil Nissan, med premijskimi hišami pa ni bistvenih razlik, saj sta Audi in BMW prodala enako število vozil, medtem ko je Mercedes-Benz malenkostno zaostal.
Ofenziva športnih terencev/križancev
Ob tem se nadaljuje trend, ki ga je bilo zaznati že predlani. Največ avtomobilov je bilo lani prodanih v nižjem razredu (clio, polo ipd.), in sicer 10.267 (leta 2019 pa 13.982). Ponavadi mu je sledil nižji srednji razred (golf, octavia, megane), lani pa ni bilo tako: večja je bila prodaja majhnih športnih terencev/križancev, saj se je zanje odločilo 9372 kupcev (leto prej 11.255), medtem ko je bilo v nižjem srednjem razredu prodanih 8371 avtomobilov (še 2019. leta 13.441). To znova potrjuje veliko navdušenje kupcev nad športnimi tereneci/križanci, pri čemer ni mogoče spregledati, da so šli dobro v promet tudi srednje veliki športni terenci/križanci (duster, 3008, quashqai ipd.), saj so jih prodali 7208 (predlani 8290) in očitno postajajo vse bolj "nevarni" avtomobilom nižjega srednjega razreda. Lani se je nadaljeval tudi eksodus tako rekoč vseh vrst enoprostorskih vozil (MPV), saj je bila prodaja majhnih MPV (berlingo, caddy ipd.) skoraj za polovico manjša kot leto prej. In zgolj za ilustracijo: v lanskih dvanajstih mesecih je bilo prodanih le 36 prestižnih avtomobilov (BMW serije 7, audi A8, mercedes S ipd.), leta 2019 pa 45, kar pomeni, da kakšnega posebnega razkošja na slovenskih cestah le ni.
Po svoje je zanimiva lestvica najbolje prodajanih avtomobilov v letu 2020. Pa ne zaradi Renaultovega clia, ki že desetletja ne odda krone najuspešnejšega na slovenskem trgu. Tisto o vse večji priljubljenosti športnih terencev/križancev je zelo očitno prav pri najbolje prodajanih avtomobilih v letu 2020. Med dvanajsterico jih je kar sedem, med dvajseterico pa polovica!
Skromno PHEV, dobro hibridi
Presenetljivo skromna je bila lani prodaja priključnih hibridov (PHEV), medtem ko je bil posel s hibridi precej ugodnejši in je bil blizu prodaji EBV. Tako je bilo prodanih le 44 priključnih hibridov, predlani 31. Res pa je, da je ponudba PHEV ta hip skromnejša od tistega, kar si lahko omislijo kupci EBV, medtem ko je ponudba hibridov zelo pestra in je na voljo marsikaj. Lani so si slovenski kupci tako omislili 1528 hibridov, predlani pa 2001. Ta trg suvereno obvladuje japonska Toyota, kar seveda ni presenetljivo. Povsem verjetno pa je, da je na prodajo tako priključnih hibridov kot hibridov vplivalo dejstvo, da ne eni ne drugi niso deležni državnih subvencij.
Tudi ofenziva "električarjev"
Kot je že bolj ali manj znano, je lani zaživela prodaja električnih baterijskih vozil (EBV). Ta hip je težko reči, zakaj se je to zgodilo, oziroma je mogoče zgolj ugibati. Omembe vredno je, da je bilo enako tudi na večini drugih evropskih trgov, pri čemer prednjači Norveška, kjer je bil lani delež EBV kar 54-odstoten! Lani so pri nas prodali 1634 EBV; žal ni podatka, kolikšna je bila prodaja fizičnim osebam. Tako ali drugače, lanski tržni delež EBV je bil dobre tri odstotke skupne prodaje, medtem ko je bil leta 2019 še manj kot odstotek (697 vozil). Napredek je očiten, veliko vprašanje pa je, kaj se bo dogajalo letos. Trg EBV sta vse do konca leta obvladovala renault zoe in Volkswagnov e-golf, kar je bilo po svoje presenetljivo, saj se je slednji poslovil že sredi leta. Je pa očitno, da je vse več navdušenja nad VW ID.3, ki utegne imeti letos bistveno več kupcev kot lani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
