Uradni list RS z zaporedno številko 184, ki je izšel 11. decembra, je bil v določenem delu slovenske populacije in predvsem pri tistih, ki se tako ali drugače ukvarjajo z avtomobili, še posebej električnimi baterijskimi vozili (EBV), zanimivo, a hkrati šokantno branje za konec tedna. Eko sklad oziroma Slovenski okoljski javni sklad je namreč objavil javni poziv za nepovratne finančne spodbude za električna vozila. In sprožil vrsto ogorčenih reakcij.
Tisto, kar je v tokratnem javnem pozivu najbolj odmevalo, je bilo združeno v treh oziroma štirih informacijah: višina nepovratne finančne spodbude za EBV oziroma vozila brez emisij CO2 je 4500 evrov, skupna višina denarja, namenjena tem spodbudam, je v tem razpisu 2,5 milijona evrov (za fizične kupce), nepovratna finančna spodbuda ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti vozila oziroma "upravičenih stroškov naložbe", vrednost vozila pa ne sme preseči 65 tisoč evrov. Če izpustimo zadnje določilo, ki bo ali bi utegnilo prizadeti predvsem morebitne kupce dragih oziroma najdražjih EBV, katerih ponudba je vendarle nekaj skromnejša, je bilo vse drugo v sedanjih okoliščinah zelo nepričakovano.
Nižje spodbude in manj denarja
Dejstvo je, da se je višina spodbude na nakup EBV letos znižala že drugič. Marca, v času, ko se je začel prvi val pandemije in je napovedoval velike težave tudi pri poslu z avtomobili, se je ta s prejšnjih 7500 evrov znižala na dosedanjih 6000. Pri nas država na takšen način že lep čas spodbuja zgolj nakup električnih vozil brez emisij CO2, priključni hibridi (PHEV) so iz tega izvzeti, še veliko prej pa se je to zgodilo z "običajnimi" hibridi. Odločitev Slovenije, da ne podpira prodaje PHEV in hibridov, je precej skladna s tistim, kar poznajo tudi v drugih državah EU. V zadnjem času je kar nekaj raziskav pokazalo in dokazalo, da subvencioniranje PHEV-vozil ni smiselno. Ugotovili so, da kupci poberejo spodbudo, na elektriko pa se s takšnim avtom, ki ima ob tem še bencinski ali dizelski motor, vozijo relativno malo, kar pomeni, da njihov CO2 odtis ni bistveno manjši, kot če bi uporabljali avto na bencin ali dizel. Po drugi strani je bilo tudi ugotovljeno, da tovarniški podatki o izpustih CO2 pri PHEV-vozilih v različnih režimih vožnje ne ustrezajo resničnemu stanju, torej nekako tako, kot je z bencinskimi/dizelskimi avtomobili. Tudi ali prav zaradi tega je EU 1. januarja dokončno uveljavila nov emisijski protokol WLTP, ki je glede meritev povprečne porabe goriva in izpustov CO2 veliko realnejši kot dosedanji NEDC. To pa je, mimogrede, tudi razlog za novi zakon o davku na motorna vozila (DMV), ki je tik pred sprejetjem.
Letošnja prodaja EBV je izrazito poskočila
Nejasno glede novega zakona o DMV
Če je odločitev o nesubvencioniranju priključnih (PHEV) hibridov in običajnih hibridov nekako v evropskem duhu, je po novem in z odločitvijo Eko sklada povsem drugače. Precej ogorčene reakcije prodajalcev avtomobilov so v tem primeru razumljive. Ob znižanju subvencije na 4500 evrov in ob upoštevanju določila, da njena višina ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti, se precej zoži krog kupcev oziroma avtomobilov, pri katerih bo mogoče uveljaviti polno subvencijo. Če bo do konca tega razpisa obveljalo, da je na voljo 2,5 milijona evrov (letos oziroma doslej pet milijonov evrov), se bo prodaja EBV zanesljivo zmanjšala. To tudi pomeni, da bo subvencioniranih vsega kakšnih 600 avtomobilov (s polno subvencijo), kar je že ta hip v nasprotju z dogajanjem na slovenskem trgu. Letošnja prodaja EBV je izrazito poskočila, razlog, da ni smiselno podpirati prodaje avtomobilov, ki gredo dobro v promet, pa je zelo šibek in v nasprotju s tistim, kar si v tem pogledu prizadeva Evropska unija. Vse bolj pa je pod vprašajem tudi napoved, da naj bi novi zakon o DMV, ki uveljavlja ničelni oziroma le 0,5-odstotni davek nanje, pocenil električna baterijska vozila. Tako ali drugače, številko 184 Uradnega lista RS si bo slovenska avtomobilska scena zapomnila.
Eko sklad: Pri nas so cene EBV višje
Razumljivo je, da smo za vse, kar se dogaja s subvencijami za električna baterijska vozila, povprašali tudi vodilne Eko sklada (Slovenski okoljski javni sklad) oziroma direktorico Mojco Vendramin. Bolj kot na komentiranje reakcij zastopnikov avtomobilskih tovarn oziroma slovenskih trgovcev z avtomobili se je osredotočila na podatke o dejavnosti sklada v zadnjih letih.
Kot je razvidno iz podatkov, ki nam jih je posredovala, se obseg subvencij povečuje vse od leta 2011. Tedaj je bilo denimo za subvencije fizičnim in pravnim osebam namenjenih vsega 60 tisoč evrov, že leta 2015 pa je vsota presegla milijon evrov oziroma je znašala točno 1,12 milijona evrov, pri čemer so večino denarja "dobila" podjetja (820 tisoč evrov). Lani je bilo v ta namen porabljenih skupno 5,7 milijona evrov (razmerje fizične/pravne osebe je bilo tako rekoč enako), do letošnjega novembra pa 10,4 milijona evrov, pri čemer je šlo 5,06 milijona fizičnim kupcem, 5,35 milijona pa poslovnim. Od leta 2011 do lani je sklad subvencioniral prodajo oziroma nakup 2580 električnih avtomobilov. To pomeni, pravi v sporočilu Mojca Vendramin, da se vrednost spodbud za električna vozila ni zmanjšala, nasprotno, letos se je skoraj podvojila. Še zanimiv podatek: letos je bilo med subvencioniranimi električnimi vozili pri fizičnih kupcih skoraj tretjina električnih skuterjev, zato Vendraminova meni, da bo sedaj predvidenih 2,5 milijona evrov zadostovalo za subvencioniranje nekako 750 električnih vozil fizičnih kupcev in 550 vozil poslovnih kupcev. Pomembno pa je, da je za leto 2021 poslovni in finančni načrt sklada šele v pripravi, saj "je cilj zagotoviti kontinuiteto ukrepov, tako da se pozivi med letom ne zapirajo", pojasnjuje Vendraminova. Iz tega bi lahko sklepali, da se lahko v prihodnjem letu v tem pogledu še marsikaj spremeni.
Na vprašanje, kdaj bi bil pravi čas za znižanje subvencij, Vendraminova odgovarja, da "verjetno nikoli. Analize so tudi pokazale, da so v Sloveniji zaradi visokih spodbud cene električnih avtomobilov na trgu višje kot v drugih državah EU. Torej je bilo to zelo ugodno za prodajalce. Tudi po novem je naša spodbuda še vedno relativno visoka, še posebej če upoštevamo višji standard držav."
Kaj pravijo zastopniki oziroma trgovci?
Peter Verčič, Suzuki Slovenija, in tudi predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije: "Subvencije so se občutno zmanjšale, česar seveda nismo pričakovali, tako da bomo v naslednjih dneh pripravili dopis za Eko sklad in se najavili na sestanek, vendar dvomimo, da bomo lahko kaj spremenili, saj je vodstvo Eko sklada nenaklonjeno subvencijam že kar nekaj let. Sedaj so vse skupaj zapakirali v 2,5 milijona evrov in temu primerno znižali subvencijo za nakup električnega vozila. Naše stališče je bilo že lani, da naj subvencije ostanejo na istem nivoju in da se mora povišati skupen znesek, saj je v triletnem akcijskem načrtu za leto 2021 planiranih še enkrat toliko sredstev. Kaj bo sledilo, bomo videli."
Lily Jeretina, AC-Mobil (Honda, Mitsubishi): "V tem trenutku imamo v našem prodajnem programu električno vozilo Honda e. Zaradi situacije ob covidu-19 še nismo imeli priložnosti prodaje končnim strankam, kajti vse si najprej želijo testno vožnjo. Vsekakor bi si želeli večje spodbude države za nakup vozil z nizkimi ali nič emisijami CO2. Spodbude ob nakupu EBV so dobrodošle, ker so na ta način vozila bolj dostopna in več kupcev razmišlja o nakupu električnega vozila namesto vozila s klasičnim pogonom. Z znižanjem subvencije bo interesa zagotovo manj. Prav tako je v tem primeru sporočilo države napačno, torej glede na razvoj in ponudbo avtomobilistov v prihodnje."
Aleš Marguč, Mazda Motor Slovenija: "Zavedamo se pomembnosti subvencij za popularizacijo električnih baterijskih vozil. Odločitev vlade oziroma Eko sklada, da subvencijo vnovič zniža, medtem ko jih Evropa zvišuje, je še toliko manj razumljiva. Vlada sprejema tudi novi zakon o DMV, ki bo še prizanesljivejši do vozil z močnimi bencinskimi in dizelskimi motorji. Menimo, da takšne poteze ne sledijo usmeritvi po zmanjševanju onesnaževanja okolja. Vsakršno spreminjanje subvencije je diskriminatorno do novih (zmanjšanje subvencije) ali obstoječih lastnikov (povišanje subvencije) EBV. Z namenom po popolnoma transparentni prodaji električnih vozil v Mazdini trgovski mreži objavljamo maloprodajne cene vozila brez odštete subvencije. Stranke informiramo, koliko znaša subvencija in kakšen je postopek za njeno pridobitev. Menimo, da bi bilo oglaševanje cene avtomobila z že odšteto subvencijo zavajajoče in nekorektno do naših strank."
Francois Delion, generalni direktor družbe Renault Nissan Slovenija: "Novica o znižanju subvencij nas je zelo razočarala. V obdobju, ko so se v Sloveniji le začeli kazati prvi znaki o obstoju trga električnih vozil, delež hibridnih in povsem električnih vozil pa je med najnižjimi v Evropi, verjamemo, da je prezgodaj za zniževanje subvencij. Tole je kar malce ironično, ampak pred nedavnim smo, sledeč naši strategiji zmanjševanja ogljičnega odtisa, predstavili električnega twinga, ki nastaja v Revozu. Slovenija je tako postala proizvajalec električnega vozila. Oznanili smo, da bo twingo electric zaradi svoje kompaktnosti zagotovil urbano e-mobilnost, dosegljivo številnim zaradi izhodiščne cene 11.450 evrov (upoštevajoč takrat veljavno subvencijo). Samo dan kasneje, z novim razpisom, se je subvencija za ta avto s 6000 evrov znižala na samo 3500 evrov. Z omejitvijo višine subvencije na 20 odstotkov vrednosti vozila je bil uničen naš napor, da bi električni avto ponudili vsem. Obenem ta odločitev govori tudi proti favoriziranju manjših, cenejših električnih vozil, čeprav prav ta vozila zagotavljajo najnižjo porabo električne energije in s tem najbolj zmanjšujejo potrebe po energiji iz električnega omrežja. Znižanje subvencije obenem prihaja v času, ko bo še nekaj let razlika v ceni med električnimi in klasičnimi vozili velika, še posebno takrat, ko kupec potrebuje velik doseg vozila. Tako lahko zaključimo, da je vizija brezemisijske mobilnosti na slovenskih cestah pravkar postala manj jasna, kot je bila."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
