Stališča strank o pokojninskem sistemu: Kdo bi zaostroval pogoje upokojevanja, kdo ne

Priporočila OECD, ki so bila predstavljena januarja, so jasna: pokojninska reforma bi morala biti sprejeta do konca leta 2024. Predlagajo, da bo treba najnižjo upokojitveno starost 60 let zvišati na najmanj 62 let. Poleg tega bo treba podaljšati potrebno pokojninsko dobo za pokojnino brez malusov s sedanjih 40 let na najmanj 42 let.

V SDS za kasnejše upokojevanje

Politične stranke smo povprašali, kakšna so njihova stališča do teh priporočil. V SDS pojasnjujejo, da ima Slovenija izjemno nizek delež zaposlenih v starostni skupini od 60 do 64 let in eno najnižjih upokojitvenih starosti med evropskimi državami, zato bi zagotovo predlagali spremembe za podaljšanje upokojitvene starosti. Pri tem poudarjajo, da bi hkrati vsem, ki ne bodo mogli zaradi zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov izpolniti teh pogojev, zagotovili dostojno pokojnino in socialno varnost. Po njihovem bi morala biti zagotovljena pokojnina za 40 let dela vsaj tako visoka, da bi pokrila osnovne življenjske stroške. Ostale pokojnine pa bolj kot doslej odvisne od vplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

Gibanje Svoboda bi uvedlo UTD za upokojence

V Gibanju Svoboda niso konkretno odgovorili, kaj menijo o podaljšanju pokojninske dobe in zvišanju upokojitvene starosti. Pojasnili so le, da bo zanje ključno spodbujanje delovne aktivnosti starejših. Sicer pa ocenjujejo, da bo pokojninski sistem potreben prenove. Vzpostavili bi jasnejšo vlogo kapitalskih stebrov pokojninskega zavarovanja. Drugi steber bi postal obvezen. Dodatno pa bi spodbujali vključevanje zavarovancev v tretji steber pokojninskega zavarovanja. Najnižja zagotovljena pokojnina bi po njihovem morala biti vsaj deset odstotkov višja od praga revščine. Predlagali bi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) za upokojence, kar bi jih po njihovem obvarovalo pred revščino bolje kot pravica do varstvenega dodatka. S tem bi olajšali tudi materialni položaj otrok, ki morajo skrbeti za svoje ostarele starše.

V SD bi krepili obvezno zavarovanje

V SD na vprašanje o predlaganem zaostrovanju upokojitvenih pogojev prav tako niso konkretno odgovorili, se pa strinjajo, da demografske spremembe zahtevajo spremembe. Krepili in nadgrajevali bi sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ki mora po njihovem ostati osnova pokojninskega sistema in zagotavljati dostojne pokojnine. Že vzpostavljeni sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja bi nadgradili tako, da bi vanj vključili čim več zaposlenih v kolektivno dodatno zavarovanje. Z dodatnimi davčnimi olajšavami bi spodbujali zvišanje vplačil delodajalcev za zaposlene. Zaposlene in delodajalce bi spodbujali tudi k varčevanju za pokojnino v tretjem stebru pokojninskega zavarovanja. Zagovarjajo dvig zagotovljene pokojnine na 700 evrov. Načrtujejo pa tudi širšo dostopnost starejših do varstvenega dodatka, s čimer bi preprečevali naraščajočo revščino med starejšimi.

Levica bi zvišala prispevke delodajalcev

V Levici odločno nasprotujejo vsakemu poskusu dviga upokojitvene starosti. Po njihovem pokojninski sistem potrebuje spremembe, ki bi okrepile pokojninsko blagajno z novimi viri, kar bi izboljšalo položaj upokojencev. V svojem volilnem programu zagovarjajo takojšen dvig zagotovljene pokojnine na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki so usklajeni z inflacijo, torej na 661 evrov. Temu pa mora takoj slediti ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki so zdaj izračunani na podlagi podatkov iz leta 2015 in znašajo zgolj 613 evrov, kar nikakor ne odraža resničnih življenjskih stroškov gospodinjstev. Med ključnimi razlogi za prenizke pokojnine so po njihovem prenizki prispevki delodajalcev. So tudi za spremembe pri pridobivanju varstvenega dodatka. Ukinili bi vračanje varstvenega dodatka in obvezo preživljanje otrok, ki je zdaj pogoj za pridobitev varstvenega dodatka. Predlagali bi tudi, da se varstveni dodatek brezpogojno odmeri vsem, ki prejemajo pokojnino, nižjo od varstvenega dodatka.

V NSi za večjo odvisnost pokojnin od vplačanih prispevkov

Tudi v NSi niso konkretno odgovorili na naše vprašanje o podaljševanju pokojninske dobe in zvišanju upokojitvene starosti. Kot pravijo, je njihova prioriteta na področju pokojninske politike zagotoviti primerne pokojnine in vzdržnost pokojninskega blagajne ter zasnovati pokojninski sistem bolj pregleden in razumljiv za vse. Kar zadeva analizo OECD, poudarjajo, da gre za priporočila in ne konkretne odločitve. Po njihovem pokojninski sistem v Sloveniji ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, zato ga bo treba ustrezno prilagajati. To pomeni tudi ustrezno prilagajanje stopnje zaposlenosti starejših in sprejemanje ukrepov na trgu dela. Sicer pa izpostavljajo, da gre pri pokojninah za sistem zavarovanja, zato morajo biti pravice priznane v odvisnosti od predhodno vplačanih prispevkov. Konkretnih številk o zagotovljeni pokojnini v njihovem odgovoru ni. Kar pa zadeva varstveni dodatek, menijo, da je ta zadnja možnost, s katero se posamezniku zagotovijo sredstva za preživljanje.

LMŠ za spremembe čez 15 do 20 let

V LMŠ menijo, da je nujno pokojninski sistem ves čas prilagajati, a pogoje upokojevanja bi spremenili le za tiste, ki se bodo upokojevali čez 15 do 20 let. Upokojitvene pogoje, starost in delovno dobo, pa je treba postaviti jasno, saj imajo hitre spremembe pokojninskega sistema vedno nasproten in neželen učinek, številnejše upokojevanje ljudi. Za pokojnine je treba zagotoviti stabilne vire financiranja, zato so zagovorniki celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala tako stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema kot dostojne pokojnine. Nujno bo treba ustanoviti tudi pokojninsko-demografski sklad. Zagotovljena pokojnina za 40 let dela brez dokupa mora po njihovem preseči prag revščine. Pokojninsko zavarovanje je treba omogočiti vsem pod enakimi pogoji. To možnost morajo imeti tudi "prekarni delavci". Redno in zadostno plačevanje prispevkov pa mora zagotoviti dostojno življenje po upokojitvi.

SAB: 40 let dela je dovolj

Zelo jasni so v SAB, ne podpirajo podaljšanja delovne dobe na več kot 40 let. Menijo, da ljudje že zdaj utrujeni in izčrpani odhajajo v pokoj, zato ta možnost ne bi bila pravi korak. Najprej je treba v Sloveniji doseči, da se bodo ljudje dejansko upokojevali po 40 letih dela, saj se zdaj ne, ugotavljajo. Sicer pa se bodo zavzemali za dolgoročno utrditev pokojninske blagajne z ustanovitvijo demografskega sklada, ki bo namenjen izključno pokojninam. Vanj bi se morali po njihovem stekati tudi prihodki od prodaje vode in lesa, naših največjih naravnih virov. Poudarjajo tudi, da bi pokojnina vsakega upokojenca, ki je delal 40 let, morala zadoščati za plačilo standardne oskrbe v domu starejših, da je otrokom ali celo vnukom ne bi bilo treba doplačevati. Ugotavljajo tudi, da so potrebe po socialnih transferjih in popravkih pokojninskega sistema vedno večje, zato po njihovem brez temeljitega razmisleka o novi pokojninski reformi teh ne bo več mogoče vzdržno financirati. Prevetriti bo treba tudi pravico do varstvenega dodatka, ki je zdaj vezana na zmožnost otrok, ki so prvi dolžni poskrbeti za svoje starše.

Povežimo Slovenijo: Transformacija prvega stebra v naložbenega

Tudi v gibanju Povežimo Slovenijo niso naklonjeni zvišanju upokojitvene starosti. Bi pa vsem, ki so dosegli pogoje za upokojitev, omogočili, da delajo naprej brez omejitev in izgube pokojnine. A le v zasebnem sektorju, v javnem sektorju bi sedanji način upokojevanja ohranili. Na vprašanje, koliko bi morala znašati zagotovljena pokojnina, so odgovorili, da mora ta zagotavljati človeka dostojno življenje. Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema pa bo glede na demografske trende potreben po njihovem razmislek o transformaciji prvega stebra iz sedanjega v naložbeni sistem. Naj denar dela tudi za upokojence, pravijo. Kdor lahko dela, naj dela in prejema plačo. Kdor se je primoran upokojiti zaradi razlogov ali okoliščin, na katere nima vpliva, pa mora biti deležen socialne pomoči, če bi se znašel v socialni stiski.

Desus: Zagotovljena pokojnina 739 evrov

V Desusu menijo, da je treba pri pogojih za upokojevanje upoštevati belo knjigo in usklajena stališča, ki določajo upokojitev po 40 letih pokojninske dobe ali pri 65. letu starosti. Zaradi podaljševanja življenjske dobe pa bo po njihovem treba ponovno proučiti vzdržnost pokojninskega sistema in uvesti morebitne spremembe. Zagotovljena pokojnina bi po njihovem morala znašati 739 evrov. Varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč pa bi morali dobiti vsi upokojenci, ki imajo zaradi krajše delovne dobe še nižje pokojnine. Ta bi se moral izplačevati iz socialne blagajne in ne iz pokojninske.

Naša dežela za dvig odmernega odstotka

V Naši deželi so prepričani, da so si upokojenci svojo pokojnino zaslužili, če so izpolnili sedanje upokojitvene pogoje. Zagotovljena pokojnina mora biti nad pragom revščine. Podpirajo pa tudi, da bi upokojenci po izpolnitvi teh pogojev lahko še naprej delali, in to brez omejitev. A le v zasebnem sektorju, v javnem sektorju so za obvezno upokojitev ob izpolnitvi pogojev. Do leta 2030 bi postopno dvigovali odmerni odstotek pokojnin na 70 odstotkov, vsem, ki so bili v preteklosti upokojeni z nižjim odmernim odstotkom, bi tega s 1. januarjem 2023 zvišali na 63 odstotkov. Podpirajo tudi rešitev, da bi vsi upokojenci, ki imajo zaradi krajše delovne dobe nizke pokojnine, dobiti varstveni dodatek.