Zmanjševanje telesne mase pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 je po dokazih o učinkovitosti zdravil iz skupine tako imenovanih agonistov receptorjev GLP-1 nemudoma postavilo vprašanje, ali zadnje lahko spremeni obravnavo sladkorne bolezni tipa 2.
Zdravljenje sladkorne bolezni je osredotočeno na preprečevanje zapletov in zmanjševanje telesne mase in je že zdaj eden prvih ukrepov.
Bodo pa učinkovita nova zdravila brez dvoma vstopila tudi v zdravljenje debelosti pri ljudeh brez sladkorne bolezni, pravi prof. dr. Andrej Janež, specialist internist diabetolog in predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.
Prof. Janež bo s kolegi aprila letos izdal nova priporočila za farmakološko zdravljenje te nadležne presnovne bolezni, za katero je večinoma kriv naš udobni življenjski slog s premalo gibanja in preveč hrane. Za številne kronično predebele posameznike je nova terapija za hujšanje verjetno novo upanje, a tudi pot z njo bo vse prej kot preprosta.
Debelost in diabetes, prijatelja za vedno
Znano je, da je kopičenje maščobe predvsem v predelu trebuha povezano z večjim tveganjem za presnovne in srčno-žilne bolezni, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza. Tudi v Sloveniji imamo podobne težave kot drugje v razvitem svetu. Imamo največjo bazo čezmerno hranjenih in debelih v zgodovini, debelost pa je v 80 odstotkih krivec za nastanek sladkorne bolezni in tudi drugih kroničnih bolezni. Danes že vemo, da ima naše telo težave z nadzorom glukoze v krvi takrat, ko maščoba ne more biti več varno shranjena v podkožju in se »razlije« med organe, kot so jetra in nato trebušna slinavka. Zamaščeni organi ne delujejo več pravilno, s tem pa se razvije sladkorna bolezen tipa 2. Prav zato je izguba telesne maščobe z gibanjem in pravilnim hranjenjem osnova nadzora sladkorne bolezni.
Zakaj zdravniki govorijo o osredotočanju na glukozo
Sladkorna bolezen tipa 2 ni ozdravljiva – sicer obstaja dokazano učinkovita možnost za reverzibilnost zgodnje oblike bolezni z radikalno izgubo telesne mase, kot jo je opisal angleški diabetolog prof. dr. Roy Tayler, ki je pred leti nastopil tudi na kongresu v organizaciji naših diabetologov –, jo je pa s kombinacijo nefarmakoloških (nadzor telesne mase in gibanje) in farmakoloških ukrepov (zdravil) mogoče nadzorovati tako, da ne povzroča zapletov. Teh je veliko, med najtežjimi so okvara perifernega žilja, predvsem v očeh (diabetična slepota) in v spodnjem delu nog (diabetično stopalo), okvara ledvic in velikih žil (več infarktov, možganskih kapi, srčnega in ledvičnega popuščanja).
Zdravniki se morajo pri zdravljenju vedno zanašati na metode in pristope v medicini, ki so podprti z dokazi. Eden izmed najpomembnejših kazalnikov dobrega nadzora sladkorne bolezni je vrednost glikiranega hemoglobina HbA1C, ki opredeljuje povprečno vrednost glukoze v krvi v obdobju zadnjih 8 do 10 tednov.
Zaščita srca pri ljudeh s sladkorno boleznijo
Nadzorovanje sladkorja v krvi je dobilo nov zagon, ko so leta 2015 s študijami, ki so preverjale varnost zdravil za zniževanje glukoze v krvi za srce, prišli novi dokazi. Pokazali so, da novejša antidiabetična zdravila niso škodljiva za srce in ožilje ljudi s sladkorno boleznijo, in še več, da imajo bolniki od njih celo koristi, denimo manj smrti zaradi srčno-žilnih zapletov bolezni in manj hospitalizacij. Glede na to, da po epidemioloških podatkih največ ljudi s sladkorno boleznijo umre zaradi srčno-žilnih zapletov, so novejša antidiabetična zdravila dobila dokaze za dvojni učinek, zniževanje sladkorja v krvi ter zmanjševanje in preprečevanje tveganja za zaplete na srcu in ožilju. S tem so v medicino prišla nova priporočila: da je treba pri ljudeh s sladkorno boleznijo poleg vrednosti glukoze v krvi nadzorovati tudi srčno-žilne dejavnike tveganja, kot so povišan krvni tlak in previsoke vrednosti maščob. Zdravljenje z zdravili so priporočili čim bolj zgodaj v razvoju bolezni. Nekateri strokovnjaki so ta pristop začeli imenovati »kardiocentrični«, torej osredotočen na srce kot močno ogrožen organ pri ljudeh s sladkorno boleznijo.
Zdravljenje z mislijo na telesno maso
»Čezmerna telesna masa pri ljudeh s sladkorno boleznijo je ves čas v ospredju zdravljenja, debelost pa je povezana tudi s številnimi drugimi presnovnimi boleznimi, kot je metabolni sindrom. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo že ob diagnozi ciljamo na nefarmakološko zmanjšanje telesne mase, s katero ima težave večina teh ljudi. Zato so tako pomembni centri za krepitev zdravja, ki se bodo v Sloveniji po epidemiji morali znova zagnati. Kot osnovni nefarmakološki ukrep je sprememba življenjskega sloga zaradi tveganja za različne bolezni, ki jih imajo ljudje z debelostjo, najpomembnejša. Glede zdravljenja z zdravili: tako starejša kot novejša zdravila za uravnavanje glikemije imajo določen vpliv tudi na telesno maso. V zadnjih letih pa so prišli novi dokazi o učinkovitosti zdravil iz skupine agonistov receptorjev GLP-1 in kombinacije analogov GLP-1 in GIP, ki farmakološko podpirajo zmanjšanje telesne mase. Zdravila se seveda preizkušajo v klinični praksi po vsem svetu, tudi v Sloveniji,« pojasnjuje prof. dr. Andrej Janež.
Po njegovih besedah so imela do zdaj novejša zdravila za uravnavanje glikemije, ki so ugodno vplivala tudi na telesno maso, omejitev predpisovanja z indeksom telesne mase (ITM) več kot 30.
»Kmalu pa te omejitve ne bo več. Poleg tega na trg prihaja tudi prvi agonist receptorjev GLP-1, ki se bo jemal peroralno, kar bo marsikomu olajšalo zdravljenje,« meni profesor.
Cilj zdravljenja debelosti
Kar zadeva zdravljenje debelosti kot progresivne bolezni z močnim vplivom na posameznika in družbo, pa že nastajajo nova priporočila za zdravljenje. Po ITM je debelost, če je vrednost nad 30 kg/m², a kot pravi prof. Janež, je pri ocenjevanju prehranjenosti nujna klinična presoja. Treba pa je tudi ugotoviti, ali se maščoba kopiči v trebušni votlini, saj, kot že omenjeno, visceralna debelost pomeni največje tveganje za srčno-žilne in metabolne bolezni. Kaže se v čezmernem obsegu pasu, torej kadar je obseg pasu pri ženskah večji od 80, pri moških pa večji od 94 centimetrov.
Kako torej zdraviti debelost
»Debelost je kronična bolezen, zato se morajo bolniki zavedati, da bodo morali ukrepe za obvladovanje telesne mase izvajati vse življenje. Uporaba zdravil ne sme biti nadomestilo za priporočen življenjski slog,« pravi dr. Janež.
Zdravila so primerna za bolnike z ITM nad 30 kg/m² ali nad 27 kg/m² s spremljajočimi boleznimi in upoštevajoč obseg pasu. Pri trimesečnem zdravljenju naj bi dosegli petodstotno izgubo teže pri osebah brez sladkorne bolezni in vsaj triodstotno pri osebah s sladkorno boleznijo. Po besedah prof. Janeža pomeni izguba telesne mase med petimi in 15 odstotki pri osebi s sladkorno boleznijo takojšnje znižanje vrednosti glikiranega hemoglobina, s tem manjšo potrebo po antidiabetičnih zdravilih in v nekaterih primerih remisijo sladkorne bolezni.
Še vedno pa ostaja vprašanje, kako dolgo zdraviti za namen hujšanja, ali kratkotrajno zmanjšanje telesne mase pomeni boljši izhod zdravljenja in kako učinkovito vzdrževati zmanjšano telesno maso, ki se praviloma vrne, pravi prof. Janež.
Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.
