Tako finančno kot pravosodno ministrstvo sta se včeraj javno odzvali na predlog revizijskega poročila računskega sodišča, ki se nanaša na nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki naj bi bila namenjena potrebam ljubljanskih sodišč. Računsko sodišče je namreč v ponedeljek izdalo predlog poročila revizije zaključnega računa proračuna za leto 2023, v okviru katere je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski. Pri tem naj bi bilo med drugim ugotovilo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve za namene nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati. Aktivnosti za nakup sodne stavbe je pravosodno ministrstvo začelo brez zagotovljenih finančnih sredstev, brez celovitega ogleda prostorov, brez upoštevanja nujno potrebne obnove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov. In še, da ko je pravosodno ministrstvo na mizo prejelo ponudbe, ni pripravilo analize, s katero bi izbiro družbe Rajski vrt utemeljilo kot najustreznejšo, v analizo, ki so jo pripravili, pa niso vključili podatkov o obratovalnih stroških.
Računsko sodišče ugotavlja kršitve tako pravosodnega kot finančnega ministrstva
Ugotovitve računskega sodišča se nanašajo tudi na ravnanja ministrstva za finance, ki je k prošnji za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun podalo pozitivno mnenje, kljub temu da pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Finančno ministrstvo je tako kršilo več členov pravilnika o izvrševanju proračuna, izhaja iz osnutka revizijskega poročila.
Dokument še tajen
Spomnimo, tik pred novim letom je takratna pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan podpisala pogodbo o nakupu stavbe, v katero naj bi se selila ljubljanska sodišča, zanjo pa je 7,7 milijona evrov država plačala lastniku, podjetniku Sebastjanu Vežnaverju. Ministrstvo za pravosodje pa pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil prodajalec Vežnaver. Slednji je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila sicer pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.
Nakup stavbe na Litijski sicer preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je marca opravil več hišnih preiskav, zlorabe položaja pri poslu je bilo tedaj osumljenih 13 ljudi. Protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja, pa po takratnih navedbah NPU znaša najmanj 3,4 milijona evrov. Maja so preiskovalci izvedli dodatne štiri hišne preiskave, s čimer se je število osumljenih v preiskavi povečalo.
Predlog revizijskega poročila računskega sodišča, ki se nanaša tudi na nakup stavbe na Litijski, še ni dokončen in se lahko še spremeni, so se odzvali na ministrstvu za finance. Revidiranci se namreč še niso odzvali na ugotovitve iz poročila in pojasnili morebitnih očitkov, dokument pa je v tej fazi označen s stopnjo zaupno, so navedli.
"Splošna proračunska rezervacija služi ravno situacijam nepredvidenega namena, saj ministrstva v svojih proračunih pogosto oziroma v večini primerov nimajo dovolj sredstev za vse nepredvidene namene," so še pojasnili na finančnem ministrstvu in dodali, da projekti brez zaprte finančne konstrukcije ne morejo biti uvrščeni v proračun, "zato morajo biti najprej razporejene pravice porabe na ustrezno postavko, preden je projekt lahko uvrščen v načrt razvojih programov".
Pravosodno ministrstvo je k osnutku revizijskega poročila računskega sodišča podalo pisno pojasnilo. Revizijskim razkritjem ni nasprotovalo, saj je trenutno vodstvo s potekom posla seznanjeno le na podlagi razpoložljive dokumentacije in razlogov za izpodbijanje niti ne more podati, pojasnjujejo.
Kako je nastalo poročilo notranje revizije?
Ugotovitve računskega sodišča naj bi sicer potrjevale ugotovitve poročila notranje revizije pravosodnega ministrstva, ki je razburjenje povzročilo v prejšnjem tednu. Poročilo notranje revizije naj bi namreč po poročanju POP TV-ja, ki je poročilo pridobil neuradno, "zelo močno obremenjevalo takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba". A bolj kot vsebina je politiko razburjal nastanek tega poročila. Premier Robert Golob je podvomil, da je poročilo nastalo skladno z zakonom o javnih financah ali standardi za izdelavo kakršnihkoli revizij. "A o tem bodo odločali tisti, ki so za to pristojni. Če se bo izkazalo, da te informacije držijo, bomo zahtevali, da urad za nadzor proračuna izpelje tudi inšpekcijski nadzor nad tem, kako je to poročilo nastalo," je napovedal premier. Pravosodno ministrico Andrejo Katič je pozval, da razčisti postopek nastanka poročila, med drugim, na kakšni osnovi je nastalo, kako se je pripravljalo in ali so bile v postopku spoštovane vse zakonske določbe. Na ministrstvu so namreč pojasnili, da dokumenta, ki bi odrejal notranjo revizijo, niso našli, Katičeva pa, da takšne odredbe ni podpisala. A dodala, da bo ministrstvo za pravosodje poročilo o Litijski poslalo policiji in tožilstvu.
Da notranja revizija sploh ni bila odrejena in da ne ve, na kakšni podlagi je bila ta izvedena, je v javnost sporočila nekdanja ministrica Švarc Pipan. N1 je razkril, da naj bi bil revizijo naročil tedanji generalni sekretar pravosodnega ministrstva Uroš Gojkovič, sicer tudi član SD, ki je v preiskavi NPU eden glavnih osumljencev. A lahko bi jo zgolj ministrica.
Koalicija brez razprave o Litijski
Predsedniki koalicijskih strank, generalni sekretarji in vodje poslanskih skupin so včeraj popoldne na pobudo premierja Roberta Goloba opravili prvi skupni sestanek po junijskih evropskih volitvah in referendumih. Govorili so predvsem o tekočih zadevah na področju zakonodaje, saj je na mizi več predlogov za spremembe nekaterih zakonov. Vodilni predstavniki koalicijskih strank po naših informacijah niso razpravljali o zadnjih vidikih afere Litijska, te točke prav tako ni bilo na dnevnem redu, čeprav je revizijsko poročilo sprožilo nekaj napetosti v koalicijskih vrstah. Po oceni nekaterih naših sogovornikov se okoli Litijske preveč praši, nadaljevanje afere pa ne koristi nobeni od vladnih strank. Premier Golob, ki je podal pobudo za organizacijo novega koalicijskega vrha ob koncu avgusta, je v zvezi z afero Litijska dejal, da niti revizijsko poročilo pravosodnega ministrstva niti poročilo računskega sodišča še nista v končni obliki, zato se mu zdi vsakršno komentiranje nesmiselno. (mat)
Boštjančič: Preusmerjanje pozornosti z ljudi na politiko
Minister za finance Klemen Boštjančič je sicer za RTV Slovenija dejal, da upa, da bodo pristojni organi pregona - NPU in tožilstvo - čim prej opravili svoje delo. "Namen revizije je po mojem preusmerjanje pozornosti z ljudi, ki so imeli v tej zadevi konkretno odgovornost, na politiko," je dejal. Afera sodna stavba je sicer najbolj vplivala na stranko SD – oditi je moral glavni tajnik stranke, nato pa še pravosodna ministrica. Zdaj ko se v notranji reviziji pojavljajo tudi očitki o ravnanju Goloba in Boštjančiča, se pojavljajo namigi, da si skuša SD s prelaganjem krivde na druge rešiti kožo. Zaradi tega naj bi se precej zaiskrilo na relaciji med SD in Gibanjem Svoboda. Iz vladajoče stranke prihajajo jasni odgovori, da je bil nakup stavbe odgovornost pravosodnega ministrstva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
