Urban Červek
"Sem obenem vesela in razočarana. Vesela, da ima letališče tako sodobno opremo, in razočarana, ker ta oprema sameva," je na razgledni terasi letališča povedala ministrica Alenka Bratušek. Letališka ploščad pod teraso sicer v času njenega obiska ni samevala, saj se je na srednje veliko potniško letalo prav takrat vkrcavala ekipa švedskega nogometnega kluba AIK, ki je na sredini tekmi kvalifikacij za nastop v ligi prvakov izgubila proti domačemu NK Maribor.
"Pri nas se ves čas nekaj dogaja," je po zaključenih postopkih oddaje prtljage švedskih nogometašev povedala dolgoletna uslužbenka letališča Marija Špehar. Čeprav letališče rednih linij nima, se pri njih šolajo piloti, pristajajo zasebna poslovna letala, prihajajo in odhajajo nogometaši, je povedala Špeharjeva, ki na letališču dela že 40 let. Na letališču nemoteno deluje tudi nujna medicinska pomoč, prisotna je gasilska enota. Vodja letališča Smiljan Kramberger je zanikal navedbe, da naj bi bil del opreme na letališču v lasti Aerodroma Maribor. "Vse je v lasti ministrstva za infrastrukturo," je zatrdil.
Zakaj so zemljišča pristala v zasebnih rokah?
Kljub temu da letališče deluje z vsemi službami nemoteno, si ministrstvo za infrastrukturo želi, da bi letališče po odhodu kitajskih upravnikov zaživelo z rednimi linijami, s katerimi bi, kot je povedala ministrica Alenka Bratušek, Maribor povezali z Evropo in svetom. "Žal mi je, da od sanjskih obljub prejšnjih upravnikov letališča ni ostalo nič. Zdaj smo pred izzivom, kako najti pravega strateškega koncesionarja, ki bo letališče spravil v delovanje." Obenem si želijo, da jim nekdanji upravniki, podjetje Aerodrom Maribor, v katerem so kitajski lastniki, ne bi povzročali težav.
Načrti Kitajcev se niso uresničili
Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je kupila Aerodrom Maribor v začetku leta 2017 od Delavske hranilnice, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo. A velikopoteznih načrtov z večstomilijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili. Po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za infrastrukturo je družba SHS Aviation v začetku letošnjega leta najemno pogodbo odpovedala.
DRI je zgolj začasni upravnik
Zdaj letališko infrastrukturo upravlja državno inženirsko podjetje DRI, ki pa je zgolj začasni upravnik. Motiv za prevzem upravljanja pod okrilje državnega podjetja ni zgolj to, da se prepreči vračanje evropskega denarja, ki smo ga dobili za posodobitev letališča, pravi Alenka Bratušek, predvsem bi radi zagotovili obstanek in razvoj letališča. Ko bodo uredili razmerja s prejšnjim upraviteljem, bodo objavili razpis in poskusili najti dolgoročnega koncesionarja. Ministrstvo bo družbi DRI za zagotavljanje obratovanja letališča do konca 2020 plačalo nekaj več kot 1,5 milijona evrov; letos 400.000 evrov, naslednje leto pa 1,1 milijona evrov, je povedala ministrica, pri čemer bo končni strošek za državo nižji, saj je treba od tega odšteti prihodke, ki jih bodo zaslužili z delovanjem letališča. Vsota bo vsekakor nižja, kot če bi morali vrniti evropski denar - okoli 10,5 milijona evrov -, ki smo ga dobili za obnovo letališča, je poudarila Bratuškova.
