Ali so lahko sankcije sploh učinkovito orožje zoper Rusijo? Tako velika država se lažje prilagaja. Gospodarstvo je praviloma vedno proti vojnam

Odgovora na vprašanje, ali so lahko sankcije sploh učinkovito orožje zoper državo agresorko, ni lahko podati, pravi dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za strateške rešitve. "Raziskovalci se o učinkovitosti sankcij kregajo že desetletja, ne da bi prišli do končnega odgovora. Za oceno, ali sankcije delujejo ali ne, je bistveno vprašanje, kakšen je politični cilj sankcij. Pri sankcijah namreč nikoli ne gre zgolj za ekonomski vidik, ampak so vključene tudi kompleksne politične interpretacije," pojasnjuje dr. Stojan.

"Obstaja pa nekaj pravil čez palec, med drugim je zelo pomembno, kako urejena je država, ki naj bi prišla pod sankcije. Bolj kot je militarizirana in enopartijska, manj delujejo. Vprašanje je tudi, o kakšnih sankcijah je govor. V zadnjih letih so se od splošnih premaknile v smer posebej ciljanih, ki so usmerjene osebno na člane režima oziroma strukture, ki so blizu režimu."

Glede sankcij proti Rusiji Stojan opozarja, da te v določeni meri veljajo vse od leta 2014, ko je Rusija priključila Krim. Tisti, ki so zagovarjali njihovo uvedbo in menili, da so učinkovite, so to pojasnjevali prav z dejstvom, da od takrat Rusija ni nadaljevala z agresijo na Ukrajino. Ta argument se je v zadnjih dneh očitno izkazal za ne točnega. Poleg tega se lahko vprašamo, razmišlja Stojan, ali niso sankcije iz leta 2014 pravzaprav pripomogle, da se je Rusija bolje pripravila na paket sankcij, ki jih uvajajo proti njej sedaj. V tem primeru so bile celo protiproduktivne.

Ekonomskih učinkov ni mogoče izračunati

Države se pred sankcijami branijo z več politikami, med njimi sta prilagajanje lastnega gospodarstva ter iskanje metod za izogibanje sankcijam in uvedbo protisankcij. Rusija je sprejela vse tovrstne ukrepe, ugotavlja Jure Stojan. "V zgodovini politične ekonomije ni bilo veliko primerov sprejetih sankcij proti tako veliki in v svet vpeti državi, kot je Rusija. Rusija je zelo velika in to ji v marsičem olajša izogibanje sankcijam." Ekonomsko je učinke sankcij po njegovem skoraj nemogoče izračunati, saj gre bolj za politično ekonomijo, cilji sankcij so namreč tudi politični. Poleg tega pa po navadi ne izvemo, kaj so bili "korenčki", ki se ponujajo državi, preden se uvedejo sankcije. Analiza škode in koristi (cost-benefit) je zato skoraj nemogoča.

Gospodarstvo je praviloma vedno proti vojnam, saj so slabe za posel, razen tistih, ki v vojni kujejo dobičke. "Odločitev iti v vojno je vedno draga, zato se v teoriji spodbuja čim bolj prosto trgovino, ki zvišuje ceno vojne," pravi Stojan.

Omejujejo dostop do sodobne tehnologije

Evropska unija je včeraj po večurnih nočnih usklajevanjih sprejela sveženj obsežnih gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije nad Ukrajino. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen bodo imele sankcije največji učinek na rusko gospodarstvo in politično elito. S sankcijami ciljajo na finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvora ter omejitve glede vizumske politike. Med drugim vključujejo finančne sankcije, ki prepovedujejo dostop ruskim bankam do evropskih finančnih trgov. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo. Prepoved izvoza bo prizadela naftni sektor, saj bo Rusiji onemogočila nadgradnjo rafinerij, je dejala von der Leynova. EU je uvedla prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom. Poleg tega naj bi Rusiji omejili dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema. Omejitev glede vizumske politike pa pomeni, da ruski diplomati in poslovneži ne bodo več imeli privilegiranega dostopa do Evropske unije.

Obsežne sankcije so uvedle tudi ZDA in Velika Britanija. Velika Britanija, ki je prvi sveženj sankcij sprejela že pred dnevi, bo zamrznila premoženje ruskih bančnih in orožarskih velikanov, sankcionirala pet oligarhov in prepovedala letenje v svojem zračnem prostoru ruski letalski družbi Aeroflot, je povedal britanski premier Boris Johnson. Rusija je v odgovor britanskim letalskim družbam prepovedala lete čez svoj zračni prostor.

Tudi ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na invazijo uvedel nove sankcije proti ruskim bankam in pripadnikom ruske elite ter prepoved izvoza visoke tehnologije v Rusijo. Oblikovane so tako, da povzročijo maksimalen učinek Rusiji ter minimalnega ZDA in zaveznikom, je dejal. Sankcije naj bi onemogočile zbiranje denarja ruskih podjetij v ZDA in EU, prizadele največja državna podjetja Rusije, prepoved izvoza visoke tehnologije pa naj bi povzročila, da Rusija ne bo mogla posodabljati vojske. "Gre za velik udarec Putinovim dolgoročnim strateškim ambicijam," je dejal Biden.