Vodstvo RTV Slovenija je namreč v letu 2022 izkazalo za več kot tri milijone evrov presežka prihodkov nad odhodki, v resnici pa bi moralo izkazati velik presežek odhodkov nad prihodki, je ugotovilo računsko sodišče. RTVS je izkazala za 3.091.996 evrov previsok presežek prihodkov nad odhodki. Namesto prikazanih 96.116 evrov presežka prihodkov bi morala namreč izkazati, da je bilo odhodkov več kot prihodkov, in sicer v višini 2.995.880 evrov.
RTVS je denimo izkazala za 2.563.871 evrov previsoke prihodke od poslovanja in prenizke pasivne časovne razmejitve, ker je konec leta 2022 neupravičeno prenesla iz pasivnih časovnih razmejitev na prihodke od poslovanja že odložene prihodke za namen izpolnitve obveznosti po 17. členu zakona o Slovenskem filmskem centru pretežno iz naslova še nepodpisanih koprodukcijskih pogodb. RTVS v skladu z omenjenim 17. členom podpira slovensko filmsko produkcijo z izvedbo razpisa, preko katerega letno nameni finančna sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje v višini najmanj dveh odstotkov zbranega prispevka za programe in storitve RTVS v preteklem letu.
Negativno mnenje je računsko sodišče izreklo tudi pri pregledovanju pravilnosti poslovanja. RTV Slovenija namreč v nasprotju s predpisi ni izkazala, da je obstajal razlog za odpoved pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, ampak je odpovedala iz poslovnega razloga pogodbe vsem tistim zaposlenim, ki so izrazili interes za upokojitev, k tej odločitvi pa jih je motivirala z obljubo višje odpravnine, ki jo je upravičila z navidezno uporabo določb zakona o delovnih razmerjih o presežnih delavcih.
Računsko sodišče je napake ugotovilo tudi pri izkazovanju postavk v bilanci stanja, prav tako RTV Slovenija ni poskrbela za pravno urejenost nepremičnega premoženja, so zapisali v sporočilu za javnost. Javni zavod je nadalje v bilanci stanja izkazal pasivne časovne razmejitve previsoko za 848.790 evrov in za enak znesek prenizko presežek prihodkov nad odhodki zaradi evidentiranja finančnih prihodkov iz naslova zaračunanih zamudnih obresti od rtv-prispevka in drugih prihodkov iz naslova zaračunanih stroškov izterjave rtv-prispevka med pasivnimi časovnimi razmejitvami. Izkazal jih je namreč kot kratkoročno odložene prihodke namesto med finančnimi in drugimi prihodki obračunskega obdobja, v katerem so nastali.
Nezakonit način upokojevanja
O pravilnosti dela poslovanja v letu 2022 pa je sodišče izreklo negativno mnenje, ker RTVS ni izkazala, da je obstajal razlog za odpoved pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem iz poslovnega razloga. Pač pa je iz poslovnega razloga odpovedala pogodbe vsem, ki so izrazili interes za upokojitev. K tej odločitvi jih je po navedbah revizorjev motivirala z obljubo o višji odpravnini, ki jo je upravičila z navidezno uporabo določb zakona o delovnih razmerjih o presežnih delavcih.
Toda zavod dejansko ni izvajal odpuščanja presežnih delavcev, ampak upokojevanje. Njegova odločitev o opredelitvi posameznika kot presežnega delavca in o podaji odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga je namreč temeljila le na izkazanem interesu zaposlenega, ki je imel bodisi izpolnjene upokojitvene pogoje bodisi dve leti ali manj do upokojitve, da mu preneha delovno razmerje.
RTVS v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih ni določila potrebnega števila javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v posamezni organizacijski enoti. To že v temelju onemogoča opredelitev, kateri javni uslužbenci opravljajo delo, ki je postalo nepotrebno, ugotavlja sodišče.
V nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih RTVS tudi ni izkazala, da je obstajal razlog za redno odpoved pogodb iz poslovnega razloga. Ni namreč izkazala, da bi ugotavljala, ali je potreba po opravljanju dela javnih uslužbencev, uvrščenih v program presežnih delavcev, sploh prenehala.
Računsko sodišče je lahko za najmanj sedem oseb potrdilo, da potreba po njihovem delu zanesljivo ni prenehala, pri treh pa bi RTVS pred odpovedjo pogodbe morala preveriti možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji.
Poleg tega sodišče ugotavlja, da je RTVS z uporabo instituta odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga in z obračunom odpravnin zaradi odpovedi pogodb javnim uslužbencem omogočila odpravnino v višjem znesku, kot bi jo prejeli, če bi se upokojili.
Grah Whatmough se je hvalil ...
Spomnimo, v letu 2022 je bil generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, slabih pol leta pa je bil na čelu TV Slovenija Uroš Urbanija.
Grah Whatmough se je konec novembra 2022 na omrežju X hvalil, da so do konca oktobra tega leta ustvarili 800 tisoč evrov dobička. Krivdo za slabše poslovanje javnega zavoda je pripisoval visoki ceni elektrike, ker da bo letni strošek višji za kar 5 milijonov evrov od leta poprej.
Po svoji razrešitvi, ki jo je označil za nezakonito, je še pisal, da so z ekipo "v skoraj dveh letih in pol" naredili več, kot so nekateri pred njimi v celotnem mandatu. Razloge za svojo razrešitev pa je označil za "evidentno izmišljene".
Igor Kadunc se je že lani spraševal ...
Že februarja lani se je nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc v svojem blogu spraševal: "Kako je možno, da je RTV, ki je še v 11. mesecu izkazoval visoko večmilijonsko izgubo, dobesedno čez noč posloval s kar velikim dobičkom?" V nadaljevanju pa je pojasnil svoje videnje spreminjanja poslovnega izkaza javnega zavoda, ki ga je takrat vodil Grah Whatmough.