Blaž Petkovič
Danes opolnoči se izteče razpis za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS), saj se aktualnemu Igorju Kaduncu aprila zaključi štiriletni mandat. Kdo se bo potegoval za vodenje največje medijske hiše v državi, ki zaposluje okoli 2200 ljudi, bo uradno znano v ponedeljek, ko bodo na Kolodvorski odprli prijave in preverili, kdo od kandidatov izpolnjuje razpisne pogoje. A kot vselej so nekatera imena, ki si želijo na čelo javnega servisa oziroma bi jih nekateri odločevalci radi videli na mestu generalnega direktorja, že zaokrožila v javnosti.
Čeprav ga je kar nekaj prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev nagovarjalo k prijavi na razpis, nam je Marijan Jurenec, soustanovitelj in nekdanji generalni direktor Pro plusa, ki je vodil tudi Planet TV, sporočil, da tega ne bo storil. "Zame bi bil to v strokovnem smislu zagotovo izziv, ampak imam druge obveznosti. Če želiš nekaj zares narediti oziroma kakovostno opraviti to delo, moraš na tem mestu delati 12 ur na dan," pravi 63-letni Jurenec, ki je že 30 let aktiven (medijski) menedžer.
Se pa ne strinja s tistimi, ki vse povprek kritizirajo RTVS, saj bi se po njegovem mnenju dalo marsikaj narediti, da bi javni servis postal še bolj priljubljen in učinkovit. Ne glede na to, da se v njegovo delo neprestano vmešava politika. "Na RTVS bi bilo treba poiskati pozitivne ljudi, ki jih je zagotovo kar nekaj, in še koga pripeljati. Res je, da je RTVS specifična medijska hiša, predvsem zaradi vloge programskega sveta. A če bi se prijavil na razpis, bi v planu dela predlagal tudi kadrovsko ekipo, ki bi jo imenoval že na prvi dan. Ekipo si moraš postaviti, ko te svet potrdi, ne pa dva, tri mesece kasneje, ko se s svetniki prerekaš, kdo bosta programska direktorja in podobno. Definitivno pa komercializacija javne RTVS ni prava pot," svetuje Jurenec.
K prijavi na razpis za generalno direktorico RTVS naj bi nagovarjali tudi upokojeno Ljerko Bizilj, česar nekdanja direktorica Televizije Slovenija ni želela komentirati, nam je pa zaupala, da se na razpis ne bo prijavila. Podobno nam je povedal tudi izkušeni televizijec Tomaž Perovič, ki so si ga nekateri že v preteklosti želeli videti na čelu javnega servisa.
Od kandidatov, ki bi se lahko prijavili na tokratni razpis, se sicer pojavljajo tudi imena novinarja Igorja Pirkoviča, predsednika nadzornega sveta RTVS Andreja Graha Whatmougha, ki so ga nekateri na tem mestu videli že ob dveh neuspešnih poskusih razreševanja Igorja Kadunca, in Boruta Rončevića, prav tako člana nadzornega sveta javnega servisa. Slednji nam je zaupal, da o tem položaju ni razmišljal, zato se tudi na razpis ne bo prijavil, medtem ko Grah Whatmough nima nobenega komentarja. "Na razpis se bom verjetno prijavil. Na RTVS je treba vzpostaviti stanje normalnosti. Ne pozabimo, da RTV-prispevek plačujejo tudi tisti, ki jim kontinuiteta ni intimna opcija," pa sporoča Pirkovič.
In kaj bo storil aktualni generalni direktor, ki ga je programski svet, kot rečeno, poskusil še dvakrat razrešiti, a mu je vselej zmanjkal en glas? "O tem ne dajem izjav," odgovarja Igor Kadunc, čeprav so nekateri s Kolodvorske prepričani, da bi se lahko za nov mandat potegoval ob morebitnem drugem krogu, a tudi njegovega poskusa ob prvem razpisu ne izključujejo. "Tudi za ta mandat sem se prijavil, ker so se name obrnili ljudje, ki so menili, da bi lahko za razliko od drugih kandidatov nekaj doprinesel. Ali bi se podobna situacija lahko ponovila in, predvsem, ali je takšno razmišljanje tudi tokrat v programskem svetu, pa je sedaj še veliko prezgodaj za razmišljati. Res je, da smo v mojem mandatu veliko naredili, vendar je pred nami in pred RTVS še veliko izzivov," na vprašanji, ali je ob neuspešnem razpisu pripravljen kot vršilec dolžnosti podaljšati vodenje javnega servisa in ali bi se v tem primeru prijavil na drugi razpis, odgovarja Kadunc. Sicer pa predvideva, da "med pravimi strokovnjaki, ki se do sedaj niso zanimali za medije ali javni sektor, za vodenje javnega zavoda ne bo posebnega zanimanja". "Tudi sam sem namreč med svojim mandatom spremenil mnenje in sedaj mislim, da je vodenje RTVS najzahtevnejše v Sloveniji, celo bolj kot vodenje univerzitetnega kliničnega centra. Vendar pa je med tistimi, ki do sedaj niso vodili večjih sistemov, to je eden od pogojev, kar nekaj takih, ki mislijo, da so tega sposobni," dodaja Kadunc.
Koga ob nenehnih političnih pritiskih sploh še zanima vodenje javnega servisa?
Neprijetno izkušnjo s prijavo na razpis za generalno direktorico Radiotelevizije Slovenija ima nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, sedaj pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Spomnimo, leta 2014 je programski svet pod vodstvom Mitje Štularja (blizu SDS) takoj po njeni izvolitvi na čelo javnega zavoda storil vse, da ni prišlo do sprememb v vodstvu RTVS. Sredstev se ni izbiralo, epilog pa je bil na sodišču jasen: javni servis je moral zaradi nezakonitega ravnanja programskega sveta, ki je želel na vsak način ugoditi političnim željam, nesojeni generalni direktorici izplačati 70.000 evrov odškodnine. In kako tovrstne politične igre vplivajo na zanimanje zunanjih kandidatov za vodenje RTVS?
"Stalni poskusi vpliva politike na imenovanja in vedno bolj grobe metode za diskreditacijo posameznikov seveda vplivajo na to, da se vedno manj kvalificiranih kandidatov odloči za prijavo na mesta, kjer ima politika tak ali drugačen vpliv. Ne gre le za položaj generalnega direktorja RTVS, ampak za celo vrsto funkcij. Vedno težje je najti celo kandidate za ustavne sodnike in mednarodna sodišča. Le kdo bi se želel izpostaviti načrtnim kampanjam blatenja, ki jih lahko takoj pričakuje, če ni 'naš', od politike torej? Ta negativna selekcija se najbolj pozna prav v politiki. Nekdo, ki je uspešen na svojem področju, nima nobene posebne motivacije, da bi prostovoljno rinil v 'slabo družbo' slovenske politike. V njej je težko pridobiti na ugledu, plačilo pa za sposobne ljudi tudi ni kaj posebnega.
Velika škoda je bila s političnimi pritiski na vseh mogočih področjih, tudi na RTVS, že narejena. Riba smrdi pri glavi in edino tam se lahko začne tudi proces zdravljenja tega strupenega okolja. Pri politiki torej. Sedanji vrh države, vključno s parlamentom, ima izjemno nizko zaupanje državljanov. Priložnosti za korenite spremembe so pač šele ob volitvah. Tedaj je odločitev o tem, kdo nam bo vladal, v rokah državljanov. Ali bo na razpolago izbira, ki bi zbujala zaupanje, ali bodo ljudje šli v večji meri volit? Morda pa bo sedanje nezadovoljstvo vendarle pripeljalo do boljše izbire. Tudi če se to zgodi, bo proces zdravljenja na drugih nivojih (vključno z RTVS) daljši, kot je bil proces razgradnje neodvisnosti institucij. Na kratek rok žal nisem optimistična," razmišlja Nataša Pirc Musar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
