Podjetje Wolt, največji ponudnik dostave hrane na dom, se je znašlo pod lupo državne Agencije za varstvo konkurence (AVK), regulatorja domačega trga.
Ta je po naših informacijah začela preverjati, ali obstajajo razlogi za sum, da Wolt kot daleč največji igralec na trgu dostave hrane zlorablja svoj položaj. Uradnega odziva agencije, ki jo vodi Andrej Matvoz, včeraj nismo dobili. Toda več virov nam je potrdilo, da agencija že več tednov pridobiva informacije o načinu delovanja Wolta in poslovnih odnosih z gostinskimi obrati, s katerimi sodeluje. Na tej podlagi se bodo na agenciji odločili, ali bodo proti Woltu uvedli postopek zaradi domnevno nezakonitih ravnanj.
Kot smo neuradno izvedeli, je cilj preverjanja ugotoviti, ali Wolt omejuje konkurenco na trgu, na katerem je od letos spomladi ostal praktično edini večji ponudnik. Takrat se je namreč iz Slovenije umaknila španska skupina Glovo, ki je leta 2021 prevzela podjetje Ehrana.
Kaj se je torej v zadnjih mesecih dogajalo na trgu dostave hrane na dom? In v katerih evropskih državah se je Wolt že znašel v postopkih varuhov konkurence?
Po umiku Špancev na trgu od večjih le še Wolt
Wolt je korporacija, ki je bila leta 2014 ustanovljena na Finskem, pred dvema letoma pa jo je prevzela ameriška družba DoorDash. Od leta 2019 deluje v Sloveniji, kjer hrano, naročeno prek digitalne platforme, dostavlja v 18 mestih.
Pri nas ima Wolt dve podjetji. Prvo, Wolt tehnologije, beleži strmo rast. Še leta 2021, ko je zanj delalo 250 dostavljavcev, je po podatkih EBONITETE.SI ustvarilo slabih devet milijonov evrov prihodkov, že leta 2023 pa jih je bilo za več kot 15 milijonov evrov. V tem času je imelo od 58 do 120 tisoč evrov letnega dobička. Drugo podjetje, Wolt Services, pa je lani ob 3,6 milijona evrov prometa poslovalo z minimalno izgubo.
Te številke so precej boljše od poslovnih rezultatov zdaj že nekdanjega Woltovega konkurenta v Slovenije. Slovensko podjetje iz skupine Glovo je imelo namreč med letoma 2021 in 2023 skupaj slabih 12 milijonov evrov prihodkov, a ob tem ustvarilo kar osem milijonov evrov izgube.
Po tem, ko je Slovenijo zapustil Glovo, je Wolt še okrepil svoj položaj na trgu. Gostinskim obratom, s katerimi sodeluje, je omogočil nakup oglasov za njihove izdelke in storitve na tej platformi. Ti so si lahko torej "kupili" večjo vidnost pri naročnikih hrane.
V Izraelu plačali kazen zaradi nedovoljenih praks
Morebitne nedovoljene omejitve ali ekskluzivni poslovni dogovori z gostinci naj bi v luči novega položaja na trgu zdaj zanimali regulatorja trga. Prav zaradi teh razlogov se je Wolt v več državah že znašel v postopkih varuhov konkurence.
Leta 2022 je moral v Izraelu plačati približno 2,3 milijona ameriških dolarjev kazni, saj je s posameznimi restavracijami sklepal omejevalne sporazume, s katerimi jim je na platformi dajal privilegiran položaj v zameno za to, da poslovno niso sodelovale z nobenim od drugih ponudnikov dostave hrane. Leto dni pred tem se je Wolt znašel v preiskavi estonskega varuha konkurence. Razlog: različne cene za stranke, ki so jih po začetku postopka ukinili.
Istega leta je vodilno finsko združenje za trgovino in trg dela v gostinstvu (MARA) napovedalo, da bo od tamkajšnjega varuha konkurence in potrošnikov zahtevalo preiskavo poslovnih praks družbe Wolt. Kot so opozorili, je omenjena platforma za dostavo hrano prišla do prevladujočega položaja na trgu, ki ji omogoča, da spreminja cene in pogodbene pogoje, ne da bi tvegala izgubo večjega števila strank zaradi konkurenčnih ponudnikov.
Tudi v Bruslju za zaščito dostavljalcev
Poslovanje Wolta in Glova temelji na dostavljavcih, ki so v zadnjem letu večkrat javno opozarjali na slabe pogoje dela. Zanju delajo kot samostojni podjetniki, ki morajo delo opravljati v vseh vremenskih pogojih, vse dni v tednu, tudi za praznike.
Po podatkih sindikata dostavljalcev je lani dostavljalec na uro v povprečju zaslužil 11 evrov bruto. To na mesec pomeni približno 1848 evrov bruto. "Ko odštejemo 500 evrov prispevkov, ki jih moramo plačevati dostavljalci, ki večinoma delamo kot samostojni podjetniki, 200 evrov amortizacije prevoznega sredstva, 300 evrov stroškov za bencin in stroške prehrane, na koncu pridemo do neto zaslužka v višini 648 evrov," je takrat javno opozarjal član sindikata Janez Peterlin.
Dostavljavci so se v sindikat povezali, ker so se tako v Woltu kot Glovu v začetku leta 2023 odločili za spremembe pri izračunu obračunavanja kilometrine. To so praktično prepolovili, s čimer so se dohodki dostavljavcev znižali za od 20 do 30 odstotkov. Julija pa je urad informacijske pooblaščenke Wolt in Glovo kaznoval z globo v skupni višini 20 tisoč evrov, saj sta dostavljavca "opremila" z nezakonitimi identifikacijskimi številkami.
Reševanja problematike dostavljalcev so se lotili tudi v Bruslju. Tako je Evropski parlament aprila letos sprejel resolucijo za direktivo, namenjeno izboljšanju njihovih delovnih pogojev. Med drugim bi jim zagotovili pravice in socialna jamstva iz delovnega razmerja. Poleg tega bi morali ponudniki dostave hrane dovoliti pregled delovanja algoritmov, s čimer bi omogočili transparentno ocenjevanje uspešnosti dostavljalcev in njihovo pošteno plačevanje.
