Slovenske banke in hranilnice so v nezavidljivi situaciji. Po eni strani so preplavljene z milijardami evrov depozitov fizičnih in pravnih oseb, na drugi strani vsega tega denarja ne morejo plasirati v kredite. Ne nazadnje smo v času negotove situacije, ko se ne ve, koliko podjetij bo sploh o(b)stalo in koliko zaposlenih bo še imelo zaposlitev po koncu epidemije koronavirusa, ko bodo usahnile tudi državne pomoči. Na razliko med depoziti in danimi krediti pa bančne institucije, tudi slovenske, ECB plačujejo 0,5 odstotka letnih obresti, kar za celoten slovenski bančni sistem pomeni več deset milijonov evrov letno.
Preveč varčevanja banke sili v ležarine
Tako so zadnjih nekaj let bančne obresti za varčevalce pičle ali celo nične. V največji meri lani so banke pravnim osebam začele zaračunavati ležarine (kar se sliši lepše kot negativne obrestne mere), praviloma za milijonske zneske na računih, z letošnjim aprilom pa bo NLB po večmesečnih napovedih ležarine, namreč 0,04 odstotka mesečno za zneske nad četrt milijona evrov, začela zaračunavati tudi fizičnim osebam. Te se plačilu ležarin sicer lahko izognejo tako, da presežke nad četrt milijona evrov bodisi prenesejo na drugo banko bodisi denar shranijo v kakšen sef. V prvi vrsti pa želi NLB, čemur bodo kmalu verjetno sledile druge slovenske banke, zmanjšati presežek depozitov, po drugi strani pa "zaposliti" te denarne presežke posameznikov za spodbujanje potrošnje - nakupi nepremičnin, avtomobilov, opreme stanovanj ipd., a obstaja nevarnost, da bodo ti denarni presežki preprosto obležali v "domačih nogavicah", kar pa dolgoročno ne bo dobro ne za posameznike ne za banke, ki bodo morda čez čas bančne depozite spet potrebovale. V NLB pravijo, da bo ukrep prizadel le nekaj sto njihovih strank in da bodo z njimi iskali možnosti, da del depozitnih sredstev usmerijo v naložbe, ki jim bodo prinašale višje donose. Ob tem nekateri svarijo, da nas lahko v popandemičnem obdobju čaka celo inflacija, saj si bodo do tedaj "zaprti" državljani želeli privoščiti vse tisto, česar si v času epidemije niso mogli.
Ekonomist dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da imamo v območju E(M)U že dolgo ekspanzivno monetarno politiko, ko se v obtok dajejo večje količine denarja z namenom, da bi se cene začele dvigovati. "Denar, ki se sprošča, se ne usmeri na blagovne trge, ampak v bančno varčevanje, nakupe vrednostnih papirjev, delno za nakup nepremičnin. Vse to pa ne deluje inflacijsko, zato ni nevarnosti za (popandemično) inflacijo, saj takratno večje povpraševanje v globalnem svetu ne bo povzročilo, da bi zmanjkalo ponudbe. Že dolgotrajna politika negativnih obrestnih mer je nenavadna, pa tudi, da se obseg denarja povečuje prek bank in podeljenih novih kreditov. Bolje bi bilo, da bi šel denar neposredno v roke državljanom kakor v ZDA. Obrestne mere niso več faktor varčevanja in večjim depozitarjem banke zaračunavajo ležarine, kakor so v preteklosti počele pri zlatu. Očitno nimajo manevrskega prostora in druge možnosti, saj se v aktualnih razmerah povečuje varčevanje, ljudje pa se bojijo trošiti ali imajo omejene možnosti trošenja ob zaprtju določenih trgovin, pri spletnih nakupih pa so nakupi bolj načrtni in manj impulzivni," pove Kovač.
Ležarine za nemško prebivalstvo
Negativne obresti ali ležarine je za fizične osebe uvedlo 260 in za pravne osebe 330 nemških bank in hranilnic. Pri fizičnih osebah so meje za obdavčitev depozitov pri 5000 evrih ter vse do enega milijona evrov, enajst bančnih institucij pa zaračunava ležarino že od prvega evra bančnih prihrankov, ki lahko znaša vse do 0,75 odstotka letno. Najbolj pogosta meja za zaračunavanje ležarine prebivalstvu je 100 tisoč evrov.
Banke niso v zavidljivi situaciji
Dekan fakultete Doba, ekonomist dr. Rasto Ovin, pa ugotavlja, da deflacijska klima pri nas traja že blizu deset let, saj ECB izvaja kvantitativno sproščanje (odkupuje državne in druge obveznice, op. a.) in s tem povečuje obseg denarja v obtoku.
"Za presežne depozite zdaj ECB bankam zaračunava 0,5 odstotka letno, poslovne banke pa ob tem izvajajo različno poslovno strategijo, in ene del bremena prenašajo na komitente, spet druge taktizirajo, da se utegnejo razmere spremeniti in bi lahko presežne depozite varčevalcev še potrebovale. So pa minili časi, ko je bankir moral paziti le na to, da je denar dražje posojal, kot je zanj plačeval. Ob različnih pritiskih, tudi dodatni konkurenci na tehnološkem področju, banke niso v zavidljivi situaciji in odpuščanja niso redkost. V NLB so že kakšno leto opozarjali, da bodo za fizične osebe uvedli ležarine, je pa tako, da so tudi druge banke podobno pomembne, pa o tem ne razmišljajo. Težko bi napovedal, ali nas po koncu pandemije čaka inflacija, veliko pa bo odvisno od tega, koliko so 'na tleh' tisti, ki nam dobavljajo blago," meni Ovin.
Poslovanje slovenskih bank
Medtem ko depoziti v slovenskih bankah rastejo po več odstotkov letno, in so jih zgolj gospodinjstva ob koncu lanskega leta imela blizu 23 milijard evrov, pa obseg posojil ostaja praktično nespremenjen, gospodinjstvom recimo 10,7 milijarde evrov. Po zadnjem objavljenem poročilu Banke Slovenije je neto dobiček slovenskih bank do konca oktobra lani glede na isto obdobje predlani s 489 upadel na 429 milijonov evrov, pri čemer so bili za 27 milijonov evrov nižji neto obrestni prihodki bank, oslabitve in rezervacije pa so se povečale celo za 168 milijonov evrov.
Ob NLB druge banke za zdaj ne predvidevajo ležarin za depozite fizičnih oseb. "Glede na trenutno stanje ekonomije in napovedi oziroma izjave centralne banke ECB lahko sklepamo, da bodo obrestne mere na trenutnih nivojih ostale še kar nekaj časa. Bojazen, da bi ob povečani gospodarski rasti in posledično inflaciji hkrati banke zaračunavale negativne obrestne mere, pa je odveč, saj bi v tem primeru zelo verjetno sledil odziv centralne banke," je pojasnil Marko Stolica, pri Novi KBM direktor sektorja upravljanja z bilanco banke. V Delavski hranilnici (in celotnem bančnem sektorju) so lani beležili nadpovprečno rast depozitov, v decembru celo rekordno. "Presežna likvidnost in negativna obrestna mera ECB ustvarjata razmere, ki za bančne ustanove postajajo finančno nevzdržne. Ne glede na to pa ležarin za fizične osebe za zdaj ne nameravamo uvesti, skrbno pa spremljamo razmere na bančnem trgu in se bomo, če bo to potrebno, odzvali na spremembe," pa odgovarjajo v DH.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
