Banke: V dvanajstih letih ob 3378 zaposlenih

V Sloveniji imamo enajst bank (po združitvi Nove KBM in SKB banke, ki imata istega lastnika, jih bo deset), eno bančno podružnico (BKS banka) in tri hranilnice. V letošnjem prvem polletju je slovenski bančni sistem bilančno vsoto (obseg poslovanja) povečal za 6,8 odstotka na 47,7 milijarde evrov. Ob tem so banke imele ob letošnjem polletju 590,1 milijona evrov bruto prihodka ali 1,3 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju, pri čemer je bil padec čistih obresti (razlike med posojilnimi in depozitnimi obrestmi) 4,5-odstoten, neobrestni prihodki (različne provizije) pa so porasli za 2,7 odstotka. Celoten bančni sistem je imel 226,4 milijona evrov čistega dobička ali 84 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. V celoti lahko to rast pripišemo sproščanju rezervacij, saj se jih je lani do polletja dodatno oblikovalo 98,5 milijona evrov, letos pa se jih je 26,2 milijona evrov sprostilo, kar predstavlja 124,7 milijona evrov razlike. Lani se je število zaposlenih v slovenskih bankah znižalo še za 329 ljudi na 8718, od leta 2008, ko je bilo v slovenskih bankah rekordnih 12.096 zaposlenih, pa že za 3378 ljudi.

Tomaž Boltin, predsednik Sindikata bančništva Slovenije (SBS), pravi, da je zniževanje števila zaposlenih v slovenskem bančništvu posledica združevanja bank in digitalizacije njihovega poslovanja, pa tudi (digitalne) konkurence iz tujine. "Ob tem je epidemija, ki se je pojavila čez noč, bila bančnim upravam priročen izgovor, da je v bankah še manj zaposlenih. Letos pa se ta upad števila zaposlenih, tudi Nova KBM več ne odpušča, ustavlja in verjamem, da bo podobno v prihodnje, saj bodo banke določeno število zaposlenih zaradi zagotavljanja vse ostrejših in obsežnejših zahtev regulatorjev in ker določeno število komitentov potrebuje nasvete bančnikov, še vedno potrebovale," ugotavlja bančni sindikalni predstavnik. Boltin še dodaja, da za določene profile zaposlenih, zlasti tako imenovane šalteriste, komercialiste in pa osebne svetovalce, bančništvo po višini plač ni več tako privlačna panoga in mnogi iz te branže odidejo kar sami.

V NLB sproščanje rezervacij in prispevek Komercijalne banke

Če pa pogledamo poslovanje slovenskih bank, je skupina NLB, ki je za Novo KBM po tržnem deležu druga največja v Sloveniji, ob polletju ustvarila 139,8 milijona evrov neto dobička ali 66,1 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani, k čemur je vidni del prispevala skupina Komercijalne banke. Čisti obrestni prihodki so se povečali za 32 odstotkov. Tudi čisti neobrestni prihodki so presegli pričakovanja. Oslabitve in rezervacije so bile sproščene v neto višini 19 milijonov evrov, od tega je bilo 30,7 milijona evrov sproščenih iz naslova danih posojil, predvsem zaradi poplačila nekaterih večjih izpostavljenosti, izboljšanih bonitetnih ocen nekaterih komitentov in spremenjenih parametrov za oblikovanje skupinskih oslabitev ter rezervacij skladno z ugodnejšimi makroekonomskimi napovedmi. Druge oslabitve in rezervacije vključujejo 7,7 milijona evrov rezervacij za prestrukturiranje in 5 milijonov evrov rezervacij za pravna tveganja v Komercijalni banki Beograd. Bilančna vsota skupine se je letos zvišala na 21,2 milijarde evrov ali za 1,62 milijarde evrov. Rast posojil je štiriodstotna glede na obdobje od začetka leta, depoziti so porasli za 5 odstotkov, a v zadnjem obdobju rastejo bolj umirjeno.

"Rezultati poslovanja skupine v prvi polovici leta so znova dokazali ustreznost in pomen doslednosti pri izvajanju njene strategije, zlasti osredotočenost na digitalizacijo, omejevanje stroškov, konkurenčnost cen in prilagodljivost ter lanskoletni prevzem Komercijalne banke Beograd, ki je že pomembno prispevala k rezultatom v prvem polletju," je predsednik nadzornega sveta Primož Karpe komentiral letošnje polletno poslovanje NLB. Rezultati nakazujejo, da je skupina na dobri poti, da doseže napovedi za letošnje celotno leto. "S polletnimi poslovnimi rezultati smo zadovoljni. Okrepljen kapitalski in likvidnostni položaj na eni strani zagotavlja upravičevanje pričakovanj naših deležnikov, saj smo jim že izplačali prvi obrok dividend, predvidenih za letos, na drugi strani omogoča nenehno iskanje novih priložnosti za rast," pa meni predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in še doda: "Še naprej si bomo prizadevali za povečanje prihodkov s spodbujanjem rasti posojil in tržnih deležev, krepitvijo poslovanja in nadaljnjim raziskovanjem priložnosti za prevzeme in združitve v naši domači regiji."

Nova KBM ne razkriva polletnih številk

V Novi KBM, ki jo je pred kratkim kupila madžarska banka OTP, številk za letošnje polletno poslovanje ne razkrivajo, saj objavljajo zgolj celoletne poslovne rezultate. So pa lani na ravni skupine, še brez SKB banke, imeli 9,2 milijarde evrov bilančne vsote in pa 210 milijonov evrov čistega dobička. "Prvo četrtino leta je zaznamovala največja združitev v zgodovini slovenskega bančništva, ko smo na informacijske sisteme Nove KBM uspešno prenesli račune strank nekdanje Abanke. Razvojno smo usmerjeni v nadaljnjo digitalizacijo produktov in storitev, saj zaznavamo, da si stranke želijo vse več bančnih storitev opraviti na daljavo. Pot do banke smo olajšali tudi novim strankam. Poslovanje banke poteka skladno z načrti, tudi najemanje kreditov," navajajo v Novi KBM.

Na DH pa v dodatne slabitve

Delavska Hranilnica (DH) je tudi v letošnjem prvem polletju poslovala uspešno in varno, pa odgovarjajo na DH. Dosegli so 3,4 milijona evrov bruto dobička ali tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem so - iz naslova previdnosti glede vpliva koronavirusa na poslovanje do konca leta - oblikovali dodatnih 1,5 milijona evrov oslabitev (v primerjavi z večino drugih bank, ki so v tem obdobju sproščale slabitve). Čiste obresti so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 11 odstotkov oziroma za 1 milijon evrov, čiste provizije so porasle za 14 odstotkov oziroma za 0,9 milijona evrov.

"Poslovanje bančnega sistema v teh razmerah zaznamuje rekordna rast virov, ki je v hranilnici zaradi velikega zaupanja strank še precej višja od povprečja bančnega sistema. Tako so viri hranilnice v prvem polletju porasli za več kot 200 milijonov evrov, bilančna vsota pa je presegla 2 milijardi evrov. Vse večja presežna likvidnost v razmerah negativnih obrestnih mer ECB zelo povečuje obrestne odhodke hranilnice, zaradi česar načrtovana donosnost poslovanja v teh časih za hranilnico predstavlja pomemben izziv. Na drugi strani je hranilnica z aktivno in razpršeno politiko kreditiranja (predvsem stanovanjskih kreditov) v preteklem obdobju uspela kreditni portfelj povečati za dobrih 40 milijonov evrov, kar je precej nad planom," pravijo v vodstvu DH.