"Ne gre za nobeno dodatno nalogo policiji. Policija bo tako kot do sedaj nadzirala gibanje med občinami v okviru rednih in naključnih kontrol," je Maja Ciperle Adlešič, predstavnica za odnose z javnostmi, odgovorila, ko smo na policijo vprašali, kako bo preverjala uporabo aplikacije #Ostanizdrav in kako je organizirana za novo nalogo. S torkom je začel veljati odlok vlade, ki v regijah z boljšo epidemiološko sliko dovoljuje gibanje med občinami, a pod pogojem, da ima posameznik ali oseba iz skupnega gospodinjstva s stalnim ali začasnim prebivališčem v "sproščeni" regiji naloženo in aktivirano mobilno aplikacijo.
"Policija ne pregleduje elektronskih naprav"
Kako bodo torej policisti sledili prostovoljni (!) aplikaciji, ki je po novem obvezna, če se hoče iz občine v občino, za zdaj v štirih regijah, to so Osrednjeslovenska, Goriška, Obalno-kraška in Gorenjska? Kontrole bodo naključne, rutinske, je v ponedeljek povedal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Kaj to pomeni? Da lahko policist, na primer, v Ljubljani, Kranju, Novi Gorici ... na ulici zaustavi mimoidočega in ga vpraša po aplikaciji? Lahko zaustavi avto? Pri tabli, ki ločuje eno občino od druge? Kjerkoli? Lahko zaustavi avto s tablico z drugega registrskega območja? To smo vprašali na policijo in dobili že znani odgovor: da bo policija, kakor do zdaj, nadzirala gibanje (med občinami) v rednih in naključnih kontrolah.
"Policija ne pregleduje elektronskih naprav, zato oseba ne izroča elektronske naprave v roke policistu, ampak, če želi, policistu samo pokaže ekran z odprto aplikacijo #Ostanizdrav," to je tiskovna predstavnica policije odgovorila na vprašanje Večera, kako bodo policisti kontrolirali - uradno torej gibanje, ne aplikacije.
Ali aplikacijo pokažeš ali ne, je prostovoljna odločitev, pravijo na policiji. Toda kaj natanko pravzaprav pokažeš?
Kontrola nameščene ali odprte aplikacije?
To je prostovoljna odločitev, pravijo na policiji. Oseba, ki želi v drugo občino znotraj regije, kjer je prehajanje med občinami dovoljeno, mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za to: policistu "med drugim tudi pokaže ekran telefona z nameščeno aplikacijo". Če tega ne stori, pa iz občine ne more.
In je še druga plat tega "če". Če policist ugotovi, da oseba nima podlage za to, da se zadržuje v drugi občini, to pa seveda vključuje uporabo aplikacije #Ostanizdrav, so izpolnjeni pogoji za kazen. Globa za kršitev odloka o omejenem gibanju je od 400 do 4000 evrov.
In še nekaj. Najprej tiskovna predstavnica policije govori o odprti aplikaciji, nato o nameščeni. Razlika pa niti ni majhna. Ni vseeno, ali se preveri, da je (zaprta) aplikacija nameščena na telefonu. To ni isto, kot če se kontrolira odprto aplikacijo. Ker ko je aplikacija odprta, takoj pokaže status uporabnika, to je "količino" izpostavljenosti ali neizpostavljenosti virusu. Odlok vlade govori o naloženi in stalno aktivirani aplikaciji, kar bi moralo pomeniti, da se misli (zaprto) naloženo aplikacijo.
Lobnikar: Policist lahko samo vpraša, ali imate aplikacijo, nič več
Da policist ne more ukazati osebi, da pokaže aplikacijo, vse, kar lahko naredi, je, da jo vpraša, ali jo ima, in potem odgovora ne more preveriti, pa pravi dr. Branko Lobnikar z mariborske fakultete za varnostne vede. "Oseba sicer lahko prostovoljno pokaže aplikacijo, če seveda želi, ji pa tega ni treba. Lahko samo izjavi, da jo ima. Potem pa naj država ugotovi, kako bo to preverila," pravi profesor. In tudi opozori na tiste, ki mobilnega telefona nimajo (ker si ga ne morejo ali nočejo nabaviti): "Takšne osebe potem ne morejo izpolniti pogoja vlade za prehod občine, kar pa z vidika enakosti in nediskriminatornosti ni pravično."
"Noben nadzorstveni organ, ne policisti, ne redarji ne inšpektorji, pač samovoljno ne morejo brskati po nikogaršnjem mobilnem telefonu," opozarja Lobnikar.
Kazenskopravni strokovnjak: "Pravilo aplikacija" del prebivalstva favorizira
"Policija seveda ne sme kontrolirati mobilnih naprav posameznikov, saj bi to predstavljajo pretiran poseg v zasebnost posameznika, ki v primeru prehajanja občin in potencialnega prekrškovnega postopka ne bi bila upravičena," pravi strokovnjak za kazensko pravo z mariborske pravne fakultete dr. Miha Šepec. O "pogoju aplikacija" pa takole: "Posameznik si sam prostovoljno naloži aplikacijo na mobilni telefon in jo prostovoljno pokaže organu pregona in s tem uveljavlja zakonsko izjemo. Podobno kot če bi policistu pokazali potrdilo, da se vozimo v drugo občino na delovno mesto. Če mu potrdila ne pokažemo, nas pač lahko sankcionira."
S tega vidika nova vladna izjema po Šepcevem mnenju ni sporna. Bolj sporna je po njegovem zato, ker jo lahko uveljavljajo samo tisti, ki imajo mobilni telefon, ki aplikacijo podpira. "Gre torej za izjemo, ki je ne morejo uveljavljati tisti, ki nimajo ustrezne tehnične opreme, ki si jo seveda morajo zagotoviti sami. S tega vidika izjema nepravično favorizira določen segment prebivalstva," opozarja Šepec. Ali je to samo po sebi neustavno, pa je, pravi, odvisno od tega, ali obstaja kakšen drug milejši ukrep, ki bi dosegel enak cilj in obenem ne bi favoriziral.
Šepca bolj moti že izhodiščna prepoved zapuščanja občin. "Ker to ima za posledico, da se v večjih mestih nenormalno število ljudi zadržuje na poznanih sprehajalnih poteh, medtem ko so hribi, griči in planote izven občin povsem prazne," pravi. In da preprosto ne razume, kako lahko to prispeva k boljši sliki nacionalne okuženosti s koronavirusom.