"Očitno in grobo protiustavno!" Tako se je že sinoči, ko je predsednik vlade Janez Janša tvital delne poostritve koronaomejitev, na facebooku oglasil ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Po njegovem je treba takoj dobiti mnenje informacijske pooblaščenke oziroma se pritožiti na upravno sodišče, "ker ustavno sodišče še vedno ne konča te farse".
Teršek je seveda ciljal na pogoj v novih odlokih vlade, da je od torka, 15. decembra, za dovoljeni premik iz občine - a še zmeraj v mejah regije -, ki bo veljal za regije z boljšo epidemiološko sliko, torej (samo) v zahodni in osrednji Sloveniji, to, da ima oseba na mobilnem telefonu naloženo in stalno aktivirano mobilno aplikacijo #OstaniZdrav. Da bo to od jutri pogoj za gibanje na območju epidemiološko ugodne statistične regije, kjer ima takšna oseba prebivališče, so danes potrdili v ministrstvu za notranje zadeve. In dodali, da vladni odlok v zvezi z aplikacijo ne razlikuje med osebami, ki so covid-19 prebolele, in drugimi, velja za ene in druge.
Niso pa ne v vladi v sinočnjih tvitih ne MNZ povedali, da je aplikacija #OstaniZdrav prostovoljna. To bi, sledeč novemu vladnemu pogoju "obvezne prostovoljne aplikacije, torej pomenilo, da tisti, ki aplikacije na mobilnem telefonu nima oziroma je ne uporablja, "prostovoljno" ostane brez premikov iz občine tudi po delnih sprostitvah ukrepov. Ker odlok ne razlikuje med uporabniki in neuporabniki aplikacije, ki ni obvezna, jo pa vlada vsak dan znova priporoči.
MNZ: Policija bo kontrolirala gibanje, ne aplikacije
Da je logika vlade prav takšna, je potrdil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ko je v ponedeljek v odgovorih na novinarska vprašanja rekel, da se bo moral tisti, ki na meji občine ne bo dokazal, da ima aplikacijo, pač obrniti in vrniti domov, ker si, prostovoljne (!) aplikacije ni želel namestiti. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da odlok v ničemer ne posega v ustavno zagotovljeno pravico do zasebnosti, ker policija (v naključnih kontrolah) ne bo pregledovala elektronskih naprav. "Oseba se lahko sama odloči, ali bo aplikacijo pokazala kot dokazilo za uveljavljanje izjeme, podobno kot osebe na meji pokažejo policistu SMS z namenom dokazovanja, kdaj so prestopili meje. Ne gre za vpogled v posameznikovo zasebno komunikacijo."
Tako Hojsovo ministrstvo. Češ, policija ne bo nadzorovala uporabe aplikacije, temveč gibanje med občinami v okviru rednih in naključnih kontrol.
Teršek: Država nima pravice!
No, dr. Andraž Teršek, ki ta čas kandidira tudi za ustavnega sodnika, misli drugače. Do danes je spisal teze proti aplikaciji kot "neustavnemu kvaziprostovoljnemu pravnemu pogoju za svobodno gibanje".
Varuh človekovih pravic, tako Teršek, bi moral v skrbi za pravice in svoboščine ljudi nemudoma nekaj storiti, se oglasiti, preprečiti, nemudoma zadevo poslati na ustavno sodišče. To je nemudoma primer za informacijsko pooblaščenko. In za zagovornika načela enakih možnosti, opozarja.
Aplikacija po Teršku že od starta ni nobena svobodna izbira, ampak posredna prisila. Zdaj k temu dodaja, da ne ne pozna prav nobenega pravno prepričljivega razloga, ki bi idejo aplikacij in z njimi pogojene svobode gibanja naredil ustavno sprejemljivo: "Država ne sme vedeti in nima pravice vedeti, kdo ima aplikacijo in ali jo ima - z izjemo zakonske dolžnosti pri tistih, ki jim je aplikacija odrejena kot del karantenskega ukrepa ob pozitivnem testu, ali ob utemeljenem sumu na možen pozitivni test." Pa še to zadnje je po njegovem ustavno sporno.
Država in uradne osebe v službi države nimajo in ne morejo imeti pravice niti ustaviti oči na mobilnem telefonu, kaj šele vpogledati vanj ali ga prijeti v roko, je prepričan ustavni pravnik. Niti najmanjše pravice država po Teršku nima kar tako in preventivno preveriti, če oseba ima aplikacijo na telefonu. Pri čemer se aplikacija lahko tudi v trenutku tako naloži kot zbriše, opozarja.
Teršek dodaja, da se število sodb tujih sodišč, ki ne dovoljujejo niti izrekanja ukrepa karantene, če je zanj edina podlaga hitri PCR-test, v Evropi kopiči. Tudi v ZDA.
Za vpogled v telefon potreben sodni nalog
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ob spremembi odloka, ki omogoča prehajanje občinskih meja tudi za uporabnike aplikacije #Ostanizdrav, poudarja, da mora biti uporaba aplikacije prostovoljna. Odlok odpira več vprašanj, iz njega ni jasno, kaj pomeni za varstvo osebnih podatkov. Spomnili so, da je za vpogled v telefon potreben sodni nalog.
Namestitev aplikacije #Ostanizdrav naj bi bila glede na zakonske določbe prostovoljna, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot navajajo, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v preteklosti že večkrat opozorila, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji. Takšno je tudi mnenje Evropske komisije, Sveta Evrope, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega parlamenta. Ob sprejemanju zakonodaje je to v svojem mnenju poudarila zakonodajno pravna služba državnega zbora. Prostovoljnost uporabe oziroma nekaznovanje zaradi neuporabe sta kot pogoj določila tudi ponudnika zalednih storitev, na katerih temelji aplikacija Apple in Google, so spomnili v uradu informacijske pooblaščenke.
Poudarili so, da v tem trenutku ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov. V njem namreč ni določeno, kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala, kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije, kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka ter kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka.
Spomnili so, da je za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije potreben sodni nalog. Vprašanja varstva osebnih podatkov, za katera je pristojen informacijska pooblaščenka, so le en segment sicer bistveno širše problematike posega v različne temeljne pravice, so navedli.
Ker se zastavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni diskriminacijo vseh tistih, ki si aplikacije ne morejo naložiti, ker nimajo ustreznih pametnih telefonov, je urad informacijske pooblaščenke prejete prijave odstopil v reševanje zagovorniku načela enakosti Mihu Lobniku. O skrbeh posameznikov glede posledic odloka za njihove temeljne pravice pa seznanil varuha človekovih pravic Petra Svetino. Vprašanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov pri tem bo informacijska pooblaščenka preverila v inšpekcijskem postopku, so zapisali.
V uradu informacijske pooblaščenke so ponovno poudarili, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se pri izbiri ukrepov, s katerimi država posega v temeljne pravice posameznikov, kot so pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do zdravja in pravica do šolanja, vedno uporabi najmilejša oblika posega, s katero je mogoče učinkovito doseči zakonite učinke.
Pristojnost informacijske pooblaščenke je omejena na vprašanja varstva osebnih podatkov in se ne razteza na področje vseh temeljnih pravic državljanov. Vprašanje primernosti in ustreznosti posegov v ustavne pravice s strani državnih organov je naloga varuha človekovih pravic, so še zapisali.
