Bo program SD zadostoval za protiutež aktualni vladi in kaj lahko da Fajonova? Samo "antijanša" še ni alternativa

Stranka SD pod vodstvom Tanje Fajon je osnutek volilnega programa Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030 sredi prejšnjega meseca poslala v javno razpravo. Ta poteka v okviru strokovnih posvetov, pogovorov z različnimi deležniki, kot so predstavniki gospodarstva, sindikati, nevladne organizacije in različne interesne skupine. Da bi dobili čim več povratnih informacij, mnenj, pripomb in idej, so v stranki osnutek programa za naslednje volitve, ki obsega več kot 200 strani, prejšnji teden poslali tudi na 500 različnih naslovov mnenjskih voditeljev, uglednih posameznikov in organizacij.

"Ne delamo si utvar, da so kljub obsežnosti programa nekateri problemi ostali spregledani, da so premalo poudarjeni oziroma da niso zajete vse mogoče rešitve, ki jih lahko predvidevamo," pravi strankin komunikacijski strateg Matevž Frangež. Po njegovih besedah se v SD s svojim programom ne želijo predstaviti zgolj kot najbolj prepričljiva in vsebinska alternativa aktualni vladi Janeza Janše, temveč želijo z njim oblikovati tudi nujno potrebno družbeno soglasje o prihodnjem razvoju države. "To je razvojni program za dva vladna mandata, torej do leta 2030. Želimo si, da iz tega desetletja ustvarimo razvojno desetletje," razlaga Frangež. 

Med spremembami, za katere se zavzemajo v stranki, izstopajo 700 milijonov evrov dodatnih spodbud za dvig produktivnosti in inovativnosti, najmanj 800 evrov minimalne plače, 700 evrov minimalne pokojnine in postopno uvajanje 32-urnega delovnika. Razpravo o slednjem naj bi v SD po napovedih sprožili že ta teden. "Zanimajo nas mnenja ljudi o tem, ali lahko z rastjo produktivnosti damo več pozornosti kakovosti življenja in večjemu razpoložljivemu času ljudi za družino, prosti čas, hobije, prostovoljstvo, razvoj nove ideje. Je pa treba opozoriti, da želimo o tem vprašanju zgraditi soglasje med socialnimi partnerji," pojasnjuje Frangež. Na vprašanje, ali poskušajo s programom zavreči očitke, da nimajo pravega programa, razen antijanša politike, pa odgovarja, da se s takšnimi kritikami ne more strinjati, ker je imela SD vedno močno programsko podstat: "Gotovo pa je refleksija družbe v času epidemije, soočene s tako brutalnim načinom vladanja, kot smo mu priča, odprla priložnosti za globlje premisleke o potrebnih spremembah."

Čakš: Za Fajonovo še ni prepozno

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš medtem ocenjuje, da je glavni izziv SD pred volitvami, da preseže stare vzorce ujetosti v "dogmatično, ideološko radikalizirano" levičarstvo. Po njegovih besedah je primat pri tem prevzela Levica, vsakršno tekmovanje z njimi v "pravovernem dogmatizmu" pa SD avtomatično postavlja v podrejen položaj oziroma v položaj sledilca neki drugi stranki, ki jo sicer v SD presegajo po tradiciji, organiziranosti, kadrovski strukturi in moči. "Kadar se v javnih nastopih uspejo odlepiti od tega, pokazati zmernejši, bolj samostojen in konstruktiven pristop, se tudi javnomnenjsko dvignejo nad druge tekmice na levi. Ampak zdi se, da jim manjka predvsem kontinuiteta takšnega pristopa, saj se praviloma po takšnih prebliskih že v naslednjem trenutku pustijo potegniti v stare dogmatične vzorce delovanja," meni Čakš. Fajonovi je po njegovi oceni spodletelo predvsem v potencialu, da imidž stranke obogati z novo, evropsko miselnostjo in svežino ter jo dvigne nad nivo domačih notranjepolitičnih zdrah: "Pa vendar zanjo še ni prepozno, a če ji do volitev ne uspe, je z njeno kariero vodilne političarke bolj ali manj konec."

SD se je v javnomnenjskih raziskavah utrdila na drugem mestu med strankami, a primata SDS še ni ogrozila. "V zadnjih nekaj tednih lahko opazujemo, da stranka SD pridobiva, vendar je v isti sapi treba dodati tudi, da je podpora javnosti tej stranki precej volatilna. Njeni odstotki niso nekaj, kar je že praktično zagotovljeno, kot je to na primer skorajda zacementirana podpora stranki SDS," poudarja politolog in profesor na ljubljanski FDV Marinko Banjac. To po njegovih besedah pomeni, da bodo v stranki morali garati, da te odstotke ohranijo oziroma jih ne izgubijo. SD je z obsežnimi programskimi izhodišči opravila veliko dela, vendar pa vsebina v "trenutnem strupenem političnem ozračju" ne bo igrala bistvene vloge, pravi Banjac. Fajonova ima po njegovih besedah v javnosti še vedno dober renome, vendar so se njene izjave večkrat izkazale za premalo konkretne: "Pre)pogosto vztrajanje na floskulah ne more dvigniti rejtinga stranke. Kvečjemu obratno."

Banjac: Ta računica je zelo majava

Čakš ob tem dodaja, da je politika naslanjanja zgolj na antijanša refleks za stranke levo od sredine dolgoročno lahko pogubna in je s političnega prizorišča že pometla nekaj strank: "Poskus sestave kredibilnega programa in njegova promocija kažeta, da so se v SD zavedli tega problema ter spoznali, da je preskok iz povprečja do dominacije mogoč le, če so sposobni ponuditi resno, vsebinsko prepričljivo alternativo. In v tem prizadevanju so že javnomnenjsko nagrajeni." Ob tem še enkrat poudarja, da je de facto največji problem SD nihanje med dogmatsko pravovernostjo in njenim preseganjem, ki po njegovih besedah pomeni držati korak s sodobnim časom in svetom: "Kam se bo pri tem nagnila SD, v precejšnji meri določa njeno politično prihodnost." Da je eden od glavnih izzivov ne samo Fajonove, temveč stranke v celoti pokazati, da je lahko alternativa temu, "kar opazujemo zdaj", meni tudi Banjac. Stranke koalicije KUL po njegovi oceni v volilno kampanjo ne bodo vstopile z enakega izhodiščnega položaja. Kot poudarja Banjac, se LMŠ tudi zaradi posledic nastopov Marjana Šarca izgublja, zavoljo tega pa SD pridobiva. Če bodo še nekaj časa ohranjali prednost pred drugimi strankami KUL, potem bi v stranki morda lahko računali tudi na glasove trenutno še neopredeljenih volivcev, ki bi se lahko za SD odločili v zadnjem trenutku na podlagi taktičnega glasovanja proti Janši, pojasnjuje politolog. "Toda ta računica je zelo majava, če predpostavimo, da bo pred volitvami skoraj zagotovo na politični parket prišla še kakšna nova stranka na levi sredini," dodaja Banjac.