Boj proti diskriminaciji: Zakoni so eno, praksa pa drugo

26.10.2021 12:19
Še posebej v veliki meri diskriminacijo doživljajo prosilci za mednarodno zaščito in begunci.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Pred diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine, etničnosti, rase, nacionalnosti in vere v Republiki Sloveniji varuje ustava, več zakonov ter kazenski zakonik. A slednje v praksi očitno ni dovolj učinkovito, ugotavlja raziskava, ki jo je izvedel Mirovni inštitut v okviru ciljno-raziskovalnega projekta z naslovom Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere. Projekt sta financirala Zagovornik načela enakosti in Agencija RS za raziskave in razvoj.

Zaradi videza jih pogosteje ustavi policija

Na področju preprečevanja diskriminacije je problematično predvsem zbiranje posodobljenih in verodostojnih informacij, saj gre v mnogih primerih za občutljiva vprašanja, je na novinarski konferenci dejala vodja projekta Veronika Bajt.

Problematična je predvsem na področju zaposlovanja, na delovnem mestu, stanovanjskem trgu, zdravstvu in izobraževanju. Še posebej v veliki meri jo doživljajo tisti, ki jih obstoječa zakonodaja in večinsko prebivalstvo obravnavata kot tujce, torej prosilce za mednarodno zaščito in begunce. Ti poročajo, da jih zgolj zaradi videza pogosteje ustavi in legitimira policija, v barih se dogaja, da pokličejo policijo, da bi preverila, če gre za nezakonitega migranta in tudi sicer poročajo o vsakodnevnih negativnih izkušnjah in sovražnem govoru. Pravoslavci in muslimani so kar v 55 odstotkih diskriminirani na podlagi religije. Tudi sicer so bolj izpostavljene manjšinske skupine.

Problematičen je tudi odnos do romske populacije, kar se je še posebej pokazalo v času epidemije in uvedbo šolanja na daljavo. Njihov položaj se je zaradi slabše dostopnosti do informacijsko-komunikacijske tehnologije poslabšal, prav tako se je poslabšal položaj drugih otrok, ki prihajajo iz socialno ranljivih družin.

84 odstotkov sodelujočih v raziskavi je menilo, da so že bili diskriminirani. Ob tem prevladuje delež tistih, ki so bili diskriminirani zaradi spola (40 odstotkov), pri čemer je opaziti precej večji delež žensk, binarne osebe pa so praktično vse že doživele diskriminacijo zaradi spola. Zanimivo je, da je na drugem mestu (30 odstotkov) prevladoval odgovor drugo, večina pa je navedla, da so se počutili diskriminirane na podlagi pogoja PCT - slednje sicer ni bil namen raziskave, a gre kljub temu za prikaz trenutnega stanja.

Ukrepati bi morala država

Ljudi, ki doživljajo diskriminacijo, slednje precej bremeni, zelo majhen je odstotek teh, ki tovrstvno dejanje odmislijo in pozabijo, je povedala Bajtova. "Potrebno je vključiti vse pristojne institucije, ki bi se morale ukvarjati z osveščanjem in izobraževanjem proti takšnim dejanjem. Nujno je širše povezovanje vseh deležnikov na državni ravni, vsega ne moremo rešiti nevladne organizacije, ukrepati bi morala tudi država. Z izobraževanjem, javno debato in absolutno netoleranco diskriminatornih dejanj." Odgovor na vprašanje, kako preprečiti diskriminacijo bo Mirovni inštitut skušal poiskati tudi na posvetu s strokovnjaki iz različnih področji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta