Slabe novice vsaj za zdaj nimajo pretiranega vpliva na delniške trge. Globalni delniški indeks na krilih ameriških delnic dosega nove rekorde. Ameriški indeks S&P 500 se je od pandemičnega dna, doseženega v marcu 2020, že podvojil. Priče smo najhitrejši rasti tega indeksa v višini 100 odstotkov po drugi svetovni vojni. Delniški trgi dosegajo tolikšno rast, četudi smo bili v preteklih tednih in mesecih priča vrsti slabih novic. V prvi vrsti je nedvomno spoznanje, da pandemija še ni za nami. Število okuženih z različico delta po svetu strmo narašča, in to v državah, ki so po številu inokuliranih v samem vrhu. Zanimiva je izkušnja Izraela, kjer je popolnoma cepljenih več kot 60 odstotkov prebivalstva. Kljub temu se država sooča z valom, ki po številu okuženih presega vse prejšnje. Očitno samo cepivo ne bo dovolj, da se zaključi pandemija. Pozitivna stran pa je, da število hospitaliziranih in umrlih ne dosega ravni iz prejšnjih valov. Kljub temu obstaja strah, da bodo države znova posegle po strožjih ukrepih za omejitev virusa. In četudi ne posežejo, lahko pričakujemo bolj konzervativno obnašanje potrošnikov, kar bo imelo negativen vpliv na gospodarsko aktivnost.
Potrditev, da se to že dogaja, smo dobili ob objavi podatkov za ameriški trg dela. Delodajalci so dodali le 235.000 novih delovnih mest v avgustu, kar predstavlja dramatično upočasnitev glede na pretekle mesece (julija več kot milijon). Predvsem so bila na udaru delovna mesta, kjer je potrebna interakcija zaposlenih, kot so restavracije, trgovine in hoteli. Ameriško gospodarstvo ima še vedno 5,3 milijona manj zaposlenih, kot jih je imelo pred pandemijo. Ta upočasnitev prihaja v trenutku, ko se razne pomoči ameriške vlade iztekajo, denimo dodatna nadomestila za brezposelnost. Poleg tega ameriška centralna banka Fed počasi razmišlja o zmanjšanju odkupov obveznic, kar bi lahko naznanili še pred koncem leta.
Slika pa se ne zapleta samo v ZDA. Tudi kitajsko gospodarstvo kaže znake upočasnitve
Slika pa se ne zapleta samo v ZDA. Tudi kitajsko gospodarstvo kaže znake upočasnitve, ki je delno posledica umika monetarnih in fiskalnih spodbud, tudi ničelne tolerance do novih okužb s covidom-19. Dodatno povečujejo negotovost tudi nove regulatorne usmeritve komunistične partije, ki so usmerjene predvsem v velika tehnološka podjetja, kot je Alibaba.
Da delniški trgi ostajajo odporni v tem okolju, lahko pripišemo prepričanju vlagateljev, da bodo politični odločevalci v primeru večje upočasnitve priskočili na pomoč. Pričakovanja gredo torej v smeri, da bodo obrestne mere ostale na teh nizkih nivojih še precej časa.
Kar lahko oteži delo centralnih bankirjev, je višja inflacija. Pa tudi ozka grla v dobavnih verigah, dragi transport in pomanjkanje delovne sile so težave, ki jih poceni denar ne more rešiti. Če se izkaže, da višja inflacija ni le prehodne narave, bi to znalo vnesti nemir med vlagatelje.
Okolje za delniške trge postaja bolj kompleksno in pot navzgor bolj negotova. Kljub temu ljubezen vlagateljev do tega naložbenega razreda ostaja močna, kar potrjujejo rekordni prilivi v delniške sklade na globalni ravni. Dokler vlagatelji ne bodo dobili boljše alternative, ostajajo delnice najbolj privlačna naložba.