Kitajska tehnološka industrija je v zadnjih dveh desetletjih dosegla impresiven napredek. Na Alibabi se proda dvakrat toliko blaga kot na Amazonu, Tencent ima na svojem socialnem omrežju 1,2 milijarde uporabnikov, spletno platformo prevozov Didi obišče več uporabnikov, kot imajo ZDA prebivalcev. Tehnološka revolucija je omogočila Kitajski preskok iz proizvodnega gospodarstva v potencialnega svetovnega vodjo na področju digitalizacije in umetne inteligence. ZDA že čutijo njihovo sapo na vratu. Čemu torej regulativa predsednika Xi Jinpinga, ki omejuje velika kitajska tehnološka podjetja?
Na prvi pogled se zdi, da želijo kitajske oblasti pokoriti tehnološke tajkune, vendar gre za mnogo večje ambicije. Želijo si namreč preoblikovati tehnološki sektor skladno s svojimi dolgoročnimi načrti socialne stabilnosti družbe in ohranitvijo partije na čelu države. Pod drobnogledom oblasti se zato znajdejo vse družbe, katerih poslovanje je v neskladju s temi cilji in dominirajo na svojem področju, pa naj bodo to socialna omrežja, spletna prodaja, dostava hrane, posredovanje pri prevozih ali izobraževanje. Na kitajske dolgoročne načrte je vplivala tudi geopolitika. Z omejitvijo ameriškega izvoza je postalo jasno, da mora Kitajska čim prej postati samozadostna. Oblasti si želijo samostojnosti predvsem na področju polprevodnikov, oblačnega poslovanja in umetne inteligence.
Kitajska je v preteklih letih zasledovala cilj "rast za vsako ceno", zato je bil tehnološki sektor slabo urejen. Sredi avgusta je deset največjih podjetij predstavljalo dobrih 40 odstotkov indeksa MSCI China, od tega samo Alibaba in Tencent skupaj preko 23 odstotkov. Kitajska je omejila dostop zahodnim internetnim podjetjem in razvila svoje internetno okolje. Prav to okolje je omogočilo domačim internetnim družbam razvoj monopolov, ki razpolagajo s široko bazo podatkov o svojih uporabnikih, v nepravičen položaj postavljajo svoje dobavitelje in izkoriščajo zaposlene. S kaznimi, regulatornimi ukrepi in izsiljenimi prestrukturiranji Kitajska demonstrira, kako lahko država kontrolira ključne strukture 21. stoletja.
Ukrepi bodo prevesili tehtnico ekonomske moči in prelili del dobička velikanov v žepe manjših podjetij, ki si lahko obetajo višje marže. Veliki bodo na trgu še vedno ponujali svoje storitve, okolje pa bo bistveno bolj konkurenčno, dolgoročna rast pa počasnejša. V tekmi za tehnološko prevlado se ob tem poraja vprašanje, ali si ni morda Kitajska zadala avtogola. Na kocki je veliko, "državni kapitalizem" zatira podjetniški duh in ima lahko dolgoročne posledice za ekonomsko rast. Tuji investitorji se umikajo, domači so zaskrbljeni, narasel je tudi strošek kapitala.
Po podatkih The Economista so v primerjavi z ameriškimi delnice največjih kitajskih tehnoloških družb po prihodkih od prodaje na delnico 26 odstotkov cenejše. Sektor z vidika vrednotenj postaja vse bolj privlačen. Pričakovati je, da se bo nihajnost tehnoloških velikanov sčasoma umirila. Podjetja se bodo prilagodila novi realnosti, negotova pa ostaja njihova dolgoročna rast.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
