V prvem avgustovskem tednu je padel zastor 32. olimpijskih iger. Športni dogodek v Tokiu so zaznamovali ukrepi in omejitve zaradi pandemije covida-19. Že pred začetkom iger se je vedelo, da bodo drugačne in posebne. Lani jih je preprečilo širjenje pandemije, posledično je bil prvič v zgodovini največji športni dogodek prestavljen. Tudi letos dolgo ni bilo jasno, ali jih bodo organizatorji iger lahko dejansko izpeljali. Na Japonskem so bili glasni pozivi k odpovedi, toda Mednarodni olimpijski komite je vztrajal in jih na koncu uspešno izpeljal. Pogled na najuspešnejše udeleženke iger ne ponuja posebnih presenečenj. Ameriški športniki so zadnji dan olimpijskih iger osvojili tri zlate medalje in s tem povsem ob koncu na vrhu lestvice medalj prehiteli Kitajsko, na tretjem mestu sledi Japonska. Američani so osvojili 113 medalj, od tega 39 zlatih, s čimer so na vrhu obeh lestvic. Američani so s tem še na 18. poletnih igrah končali na vrhu razpredelnice medalj. Seznam držav, ki jim je to uspelo, je sicer kratek, na njem so še nekdanja Sovjetska zveza, Francija, Kitajska, Nemčija in Velika Britanija.
Lahko bi dejali, da podobno razmerje moči velja tudi v svetovnem gospodarstvu. Prve tri udeleženke iger predstavljajo skupno dobrih 45 odstotkov svetovnega BDP, zlasti Kitajska in ZDA pa so bile najuspešnejše tudi pri obvladovanju pandemije. In če se dotaknemo še največje svetovne ekonomije? Ameriška gospodarska rast je bila v drugem četrtletju (na letni ravni) 6,5-odstotna, kar je manj od pričakovanj analitikov, a več kot v prvem četrtletju, ko je rast dosegla 6,3 odstotka. Stopnja inflacije v ZDA je na letni ravni presegla 5 odstotkov (podatek za junij znaša 5,4 odstotka), izključujoč učinke hrane in energije pa je stopnja inflacije znašala 4,5 odstotka. Finančni trgi še zmeraj ocenjujejo, da je višja inflacija le prehodne narave. Vsaj tako lahko sklepamo iz zahtevane donosnosti referenčnih desetletnih ameriških državnih obveznic, ki je trenutno 1,28 odstotka, medtem ko je še v juniju presegala 1,6 odstotka. Takšen pogled na inflacijo dovoljuje ameriški centralni banki, da ohranja ohlapno monetarno politiko še nekaj časa. Julijsko zasedanje Feda tako ni prineslo večjih sprememb, fokus centralne banke ostajata trg dela in okrevanje na tem trgu.
Julijska gibanja na ameriškem trgu dela so pokazala, da je bilo ustvarjenih 943 tisoč novih delovnih mest, kar je nad pričakovanji analitikov. Navzgor je bil popravljen tudi podatek glede ustvarjenih delovnih mest za junij. Posledično je stopnja brezposelnosti v ZDA padla na 5,4 odstotka. Podatek, ki je vsekakor dober za ameriško ekonomijo in ki nakazuje, da lahko kljub Fedovi ohlapni monetarni politiki pričakujemo določene odzive centralnih bankirjev v prihodnosti. Denimo v postopnem umiku programa odkupov obveznic na trgu, ki traja vse od začetka pandemije, s čimer se je bilančna vsota Feda praktično podvojila in presegla vrednost 8200 milijard dolarjev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
