Brane Gregorčič: Rdečih opozoril zaradi neurij je bilo do letos malo, a zdaj je vse drugače. In kaj bo v prihodnje?

Asja Lednik Štrukelj Asja Lednik Štrukelj
25.07.2023 14:25

Kako na agenciji za okolje (Arso) spremljajo vreme in kdaj ter kako določajo vremenske alarme pa tudi, kakšno je letošnje poletje v primerjavi s preteklim?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Vreme Sloveniji v zadnjem obdobju ne prizanaša. Neurja se vrstijo, škoda, ki jo puščajo za sabo, je velikanska. Kako na Arsu) spremljajo vreme in kdaj, kako določajo vremenske alarme pa tudi, kakšno je letošnje poletje v primerjavi s preteklim smo govorili z meteorologom Branetom Gregorčičem.

Brane Gregorčič
Rok Mlinar

Kot pravi, vremensko dogajanje v državni meteorološki službi spremljajo kontinuirano 24 ur na dan vse dni v tednu. Ponoči te naloge vrši dežurni meteorolog na letališču Jožeta Pučnika, med 6. in 18 uro pa dežurni meteorolog prognostik v Ljubljani. Vreme spremljajo na celotnem območju Evrope in Sredozemlja.

Pri izdaji vremenskih opozoril se ravnajo skladno z evropskim opozorilnim meteorološkim portalom Meteoalarm. Kot pojasnji Gregorčič, velja najnižja (rumena) stopnja vremenskega opozorila za dogodke, ki sicer niso zelo neobičajni, a lahko povzročajo določene nevšečnosti. Za izdajo oranžnega opozorila se praviloma do okoli 24 ur vnaprej odločijo, če pričakujejo vremenske pojave, ki niso pogosti in lahko ogrozijo imetje ali celo življenja. Rdeče vremensko opozorilo pa v primeru neurij izdajo nekaj ur pred pričakovanim izredno intenzivnim vremenskih dogajanjem, ki je lahko izredno ogrožujoče. "Rdeča vremenska opozorila smo v preteklih letih že večkrat razglasili predvsem za orkansko burjo, zelo hudo vročino, pa tudi nevarnost poplav večjega obsega. Za pojav krajevnih neurij smo ga do letos razglašali dokaj poredko, letos pa v mesecu juliju že večkrat. Pričakovati je, da bo zaradi naraščanja temperature in s tem povečane razpoložljive energije za vremenske procese v prihodnje takih opozoril še več," pove sogovornik.

V sredo ohladitev in umiritev

Sicer pa, pravi, v letošnjem juliju meja med hladnejšim in vlažnim atlantskim zrakom ter vročim afriško-sredozemskim zrakom večinoma poteka prek območja Alp. Kadar zaniha proti jugu, območje neviht in neurij zajame tudi Slovenijo, ob pomiku proti severu pa smo beležili krajše vročinske valove, ki so se praviloma že po štirih ali petih dneh zaključili s krajevnimi neurji.

Tako je videti rdeče vremensko opozorilo za celotno Slovenijo.
Twitter/Arso

Nevihtni sistemi se najpogosteje začnejo razvijati nad zahodnimi ali južnimi Alpami, oziroma tudi na prehodu med Padsko nižino in Alpami, nato pa hitro potujejo proti vzhodu. Vzdolž svoje poti povzročajo neurja ne le pri nas, ampak tudi na severu Italije, jugu Avstrije, in kasneje tudi na Madžarskem in severu Hrvaške. Zaradi hitrih pomikov v prevladujočem zahodnem višinskem toku so neurja največ škode povzročala predvsem z močnimi sunki vetra, nekaj težav pa je bilo seveda tudi zaradi udarov strel, toče in nalivov.

Podobna situacija bo še danes, jutri pa se bo ozračje ohladilo in umirilo, napoveduje Brane Gregorčič. Nato predvidoma do petka neviht ne bo. Se bo verjetnost njihovega nastanka spet povečala ob koncu tedna. Tudi srednjeročne napovedi za začetek avgusta še ne obetajo kakšne večje spremembe vremenskega režima.

"Letošnje poletje je na našem območju povsem drugačno od lanskega, ko so nas pestili suša in požari. V bodoče vsekakor pričakujemo več poletnih suš, letošnje poletje je kar se tiče količine padavin res nekoliko izstopajoče (podobno je bilo leta 2014). Najbolj sušni poletji pri nas sta bili 2003 in 2022," doda še nekaj statistike. Temperatura na območju Alp (tudi pri nas) je v povprečju že višja za okoli 2 stopinji glede na konec preteklega stoletja. To pomeni, da je na voljo več energije za vremenske procese. Žal bomo torej v bodoče imeli bodisi poletne suše ali pa močnejša poletna neurja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta