Prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, ki naj bi bilo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij.
V sporočilu komisije, objavljenem poleg poglavij za posamezne države, je Slovenija izpostavljena skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Luksemburgom in Romunijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi učinkovitosti nacionalnega regulatorja za medijski trg v luči razpoložljivih virov ter skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko in Španijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi raznih groženj novinarjem.
Komisija je konec avgusta članicam poslala osnutek poročila, poglavje za Slovenijo je štelo 16 strani, in prosila za komentarje, s katerimi je želela zagotoviti točnost vseh dejstev. Slovenska vlada je z zamudo posredovala vsebinske in kritične komentarje, ki so v Sloveniji sprožili veliko prahu. Komisija teh komentarjev očitno ni upoštevala, saj je povzetek poročila v današnjih dokumentih enak kot v osnutku.
MZZ pričakuje živahne razprave v javnosti
Na zunanjem ministrstvu ocenjujejo, da je poročilo za Slovenijo razmeroma ugodno. Ob tem pričakujejo, da bo sprožilo živahne razprave v javnosti kot tudi v okviru institucij EU. Na MZZ pričakujejo, da bodo te razprave odprte, neselektivne in konstruktivne ter bodo prispevale k oblikovanju soglasja o realnem stanju vladavine prava v Sloveniji in v EU ter o potrebnih korakih za izboljšanje. To bi bilo izjemnega pomena v luči metodoloških izpopolnitev pri pripravi prihodnjih poročil in pri krepitvi vladavine prava tako doma kot v EU v naslednjih letih, so na MZZ poudarili v sporočilu za javnost.
Na MZZ so sicer spomnili, da Slovenija podpira oblikovanje mehanizma spremljanja vladavine prava in pripravo poročila že vse od začetnih idej. "Verjamemo, da je vladavina prava temelj medsebojnega zaupanja med državami članicami in institucijami EU. Zato mora spremljanje vladavine prava potekati transparentno, ob uporabi enotnih, verodostojnih, zanesljivih in primerljivih virov. Zagotavljati mora poglobljeno in enako obravnavo ob ustreznem upoštevanju vseh relevantnih konkretnih okoliščin v državah članicah in institucijah EU," so poudarili v sporočilu za javnost.
(Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti
Pri pregledu pravosodnega sistema komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in ne pomenijo sistemske težave, je trajanje sodnih postopkov pri obravnavi primerov v povezavi s pranjem denarja še vedno izziv, še navaja.
Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu izpostavlja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo zaskrbljenost. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.
Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njeno učinkovitost. Poleg pomanjkanja človeških virov učinkovitost agencije omejuje tudi pomanjkanje varoval pred političnim vmešavanjem, piše v poročilu.
Komisija navaja tudi, da trenutni sistem prijavljanja medijskega lastništva sicer zagotavlja javno dostopnost nekaterih informacij in delno transparentnost glede lastništva, a ne zagotavlja informacij o končnih lastnikih.
Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, vendar ...
V Bruslju ob tem še izpostavljajo, da pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni.
Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje. "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poglavju o Sloveniji.
V pregledu sistema zavor in ravnovesij pa komisija izpostavi, da je čas za posvetovanja pogosto kratek in da se ne upošteva vselej stališč neodvisnih teles ter da se postopki pred ustavnim sodiščem daljšajo, kar lahko vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.
DNS: Poročilo o vladavini prava pritrjuje našim opozorilom
Poročilo Evropske komisije o vladavini prava po mnenju Društva novinarjev Slovenije (DNS) pomeni, da so opozorila o nezadostni regulaciji lastništva medijev in nadlegovanju novinarjev v Sloveniji realen prikaz stanja. Po besedah predsednice DNS Petre Lesjak Tušek, sicer urednice in novinarke na Večeru, bi si želeli, da bi opozorilom prisluhnili tudi slovenski odločevalci.
V DNS so pozdravili ugotovitve komisije, ki se nanašajo na novinarje in medijsko krajino. Komisija namreč v več točkah pritrjuje opozorilom DNS, zlasti ko gre za nezadostno regulacijo medijskega lastništva v luči konflikta interesov, ko gre za sprege s političnimi strankami.
Poleg tega Bruselj pritrjuje opozorilom o napadih in nadlegovanju novinarjev na družbenih omrežjih in prek sodnih postopkov, s čimer se poskuša novinarje osamiti, diskreditirati in utišati, je pojasnila Lesjak Tuškova.
V zvezi s slednjim so v društvu pripravili tudi navodila za novinarje, ki so žrtve groženj in napadov, in protokol za uredništva za podporo novinarjem, ki so tarče spletnega nadlegovanja. "Novinarje znova pozivamo, da vse grožnje prijavijo policiji, delodajalce pa, da novinarjem nudijo podporo, ki jo potrebujejo," je poudarila predsednica DNS.
"Poročilo Evropske komisije pomeni, da so naša opozorila žal realen prikaz stanja, saj ga v Evropski komisiji ugotavljajo z razlogi. Želeli bi si, da bi jim prisluhnili tudi odločevalci v Sloveniji," je še izpostavila.
