Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in območju z evrom trenutno presega dva odstotka. Med strokovnjaki prevladujejo ocene, da se bo inflacija v prihodnjem letu začela umirjati. "Mislim, da smo v prelomnem trenutku, ko se na eni strani kažejo spremembe v inflacijskih pričakovanjih - v tem, kar naj sporočajo trgi in podjetja ter nam kažejo pričakovanja prebivalstva, na drugi pa v nekaterih segmentih trga prihaja do pomanjkanja delovne sile ter do pritiskov in dejanskega povišanja plač. Če bi se ti učinki okrepili in postali trajnejše narave, ne bi mogli več govoriti o inflaciji kot o prehodnem pojavu," je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle v razpravi na temo Inflacija v luči epidemije - kaj lahko pričakujemo, ki jo je pripravila Banka Slovenije.
"Tveganja" prinašajo povišanja plač
Ocena centralne banke je, da so dejavniki, ki trenutno vplivajo na povečanje cen, začasne narave. Med kratkoročnimi dejavniki je profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Pahor izpostavil rast cen zemeljskega plina v Evropi, ki se prenaša tudi na druge energente. Po mnenju podpredsednika Združenja Manager Andreja Božiča v Sloveniji v velikih podjetjih posebnih težav zaradi rasti cen energentov ne bi smelo biti, saj imajo ta sklenjene dolgoročne pogodbe. Direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš je poudarila, da v napovedih ne pričakujejo velike rasti plač, so pa zanjo precejšnja tveganja.
Stagflacija (kombinacija besed stagnacija in inflacija, op. p.), ki je stanje, ko je inflacija visoka, gospodarska rast nizka in brezposelnost visoka, je največja grožnja za okrevanje gospodarstva v Evropi po pandemiji, je v septembru dejal Mario Monti, nekdanji predsednik italijanske vlade in evropski komisar, ki je zdaj predsednik italijanske univerze Bocconi. Milijardne spodbude, ki jih s pandemičnimi programi zagotavljajo centralne banke, in protikoronske podpore vlad gospodarstvu lahko podžgejo inflacijo, hkrati pa povečanje proizvodnje zavira več ovir.
Zaradi tega Evropi grozi podobna stagflacija, kot so jo mnoge države doživljale v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. "Zelo pomembno bo, da prehod iz potrebnega obilja denarne in finančne podpore v bolj običajne razmere upravljamo pametno in usklajeno," je po poročanju ameriške TV-hiše CNBC povedal Mario Monti. V območju evra je septembra glede na leto prej inflacija dosegla 3,4 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih letih. Cilj Evropske centralne banke (ECB) je inflacija malo pod dvema odstotkoma.
Igor Masten, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da je Mario Monti zgolj opozoril na precej osnovno ekonomsko (in danes ob stran postavljeno) dejstvo, da se lahko tudi kratkotrajni stroškovni šoki v kombinaciji z ohlapno ekonomsko politiko prelijejo v trajne cenovne pritiske. Primerjave z napakami ekonomske politike na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se ponujajo same po sebi.
"Tveganja so tu in jih ne gre spregledati"
"Danes imamo povečano pogostost zamaškov pri delovanju ponudbenih verig in dvigov cen surovin (oboje je v pomembni meri neizogibno zaradi prilagajanja proizvodnje na nove okoljske zahteve) in zelo ohlapni denarno in fiskalno politiko na globalni ravni. Skratka, stagflacijska tveganja so tu in jih ne gre spregledati. Na strani nosilcev ekonomske politike v Sloveniji je relevantna razprava popolnoma odsotna, kar nas seveda ne more navdajati z zaupanjem," opozarja Masten.
Blago dnevne porabe dražje za 4,8 odstotka
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2021 2,7-odstotna (septembra 2020 −0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna. Septembra 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,6 odstotka, cene storitev pa za 1,2. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,8 odstotka, trajno blago za 3,1 odstotka, poltrajno blago pa se je za 0,4 odstotka pocenilo, navaja slovenski statistični urad.
Nekdanji minister za finance France Križanič, ki je zdaj raziskovalec na Ekonomskem inštitutu pri Pravni fakulteti, nam je povedal, da razmere v sedanji fazi gospodarskega razvoja po pandemiji covida-19 sicer nakazujejo podobnosti s stagflacijsko krizo, vendar ne gre zanjo. "V svetu imamo konjunkturo in z njo povezano zmerno pospešitev inflacije. Pri tem imamo dva podobna pojava," razlaga.
Prvi je oteževanje dobavnih verig oziroma njihovo spreminjanje na globalni ravni tako, da se izboljšuje položaj regionalnih proizvajalcev na ravni EU in poslabšuje položaj potrošnikov. Drugi je podražitev energije zaradi dviganja cen emisijskih kuponov. Kampanja, ki to podražitev spremlja, spominja na akcije Rimskega kluba na prehodu iz šestdesetih let v sedemdeseta leta 20. stoletja. V tem primeru se bo po Križaničevih besedah del industrije selil iz EU, nekatera območja pa se bodo znašla v razmerah visoke brezposelnosti in izseljevanja.
V Nemčiji cene z najvišjo rastjo po letu 1974
Letna rast cen na ravni proizvajalcev je v Nemčiji septembra znašala 14,2 odstotka, kar je največ po oktobru 1974. Izrazita rast je predvsem posledica precej višjih cen energije, kažejo včeraj objavljeni podatki nemškega statističnega urada Destatis. Oktobra 1974, v času prve naftne krize, je inflacija cen pri proizvajalcih v Nemčiji znašala 14,5 odstotka. Na mesečni ravni so se cene pri proizvajalcih povečale za 2,3 odstotka, medtem ko so se mesec pred tem povečale za 1,5 odstotka. Analitiki so sicer pričakovali enoodstotno rast. Inflacijo so večinoma poganjali dražja energija in izdelki za vmesno porabo, kjer so cene na letni ravni narasle za 32,6 in 17,4 odstotka. Če se izvzamejo cene energije, so se septembrske cene pri proizvajalcih zvišale za 8,6 odstotka. (sta)
"Glede na gospodarsko strukturo bomo v Sloveniji v tem pojavu nadpovprečno močno prizadeti. Med naftno krizo v sedemdesetih letih 20. stoletja je monopol privedel do akumulacije prihrankov pri ponudnicah nafte, v razmerah rasti cen emisijskih kuponov pa se prihranki kopičijo v državnih skladih. Pri nas v podnebnem skladu. V teh razmerah se krepi potencial za vodenje ustrezne razvojne politike. Ni seveda nujno, da bo v Sloveniji takšna politika tudi vodena," opozarja Križanič.
"Strah pred inflacijo je precenjen"
Tibor Šimonka, glavni podpredsednik Skupine SIJ, ocenjuje, da je strah pred stagflacijo neutemeljen, saj je evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju 2021 močno okrevalo, prav tako pa tekoči trendi kažejo, da bo tako tudi do konca leta. V številnih evropskih državah ocenjujejo gospodarsko rast v tekočem letu bolje kot v prvotnih napovedih. Tudi napovedi gospodarskih trendov v naslednjem letu so pozitivne, saj naj bi državni načrti za okrevanje in odpornost pospešili naložbe v državah članicah. Inflacija je v nekaterih državah, ki niso članice območja evra, porasla nad tri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani.
"Pričakovati je, da se bo ocena rasti za celotno leto 2021 dvignila proti šestim odstotkom. Ob tem se anketna brezposelnost močno znižuje," pravi Tibor Šimonka. Spodbudna fiskalna politika, ki je pretežno posledica odziva držav na pandemijo covida-19, in spodbudna monetarna politika, tudi z uporabo nekonvencionalnih ukrepov, po njegovih besedah ne povzročata le nekoliko hitrejše rasti cen, temveč tudi bistveno prispevata k realni rasti gospodarstev. "Strah pred inflacijo je precenjen," je prepričan Šimonka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
