Cena narave

Kristina Božič
12.05.2020 20:36
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Trenutni minister Andrej Vizjak se spozna na mnogotera politična področja. Nekdanji minister za gospodarstvo, pa za delo, družino in socialne zadeve v vladah Janeza Janše je zadnjih šest let v državnem podjetju Hidroelektrarne na Spodnji Savi neuspešno vodil projekt gradnje hidroelektrarne Mokrice. Svojega nekdanjega delodajalca je že obiskal in mu 24. aprila zagotovil podporo.
V začetku maja je Komisija za preprečevanje korupcije opozorila na spremembe zakonodaje, s katerimi je okoljsko ministrstvo zožilo možnost nevladnim organizacijam, da bi sodelovale v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in presoje škodljivih vplivov na okolje. Ocenili so, da se tveganja za korupcijo povečujejo z izključevanjem organizacij, ki so do zdaj imela status delovanja v javnem interesu.
V predstavitvi pred parlamentarnim odborom je Andrej Vizjak marca obljubil, da se bo osredotočil na odpravljanje problema smeti. Iz njegove nadaljnje predstavitve je bilo mogoče razbrati, da bi marsikoga in marsikaj najraje vrgel kot smet na odpad. In v zadnjih tednih se ministrstvo res osredotoča na to, kako na smetišče odfrcniti od vlade SDS neodvisne okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije, ki opravljajo javne službe zagovorništva, zaščite, reševanja in upravljanja z zavarovanimi naravnimi območji.
A minister Vizjak ima težave. Tudi v novicah ministrstva sta gospodarski interes in skrb za eno od gospodarskih panog omenjena približno tolikokrat kot skrb za zaščito narave. Jutri se bo za zaprtimi vrati sestal z madžarsko veleposlanico. Strategije avtoritarnih oblasti od Srbije prek Madžarske, ki proteste ignorirajo, nato pa jih skušajo onemogočiti, so znane. Andrej Vizjak je leta 2007 podpisal deklaracijo o gradnji panevropskega naftovoda, ki bi prek Slovenije Jadran povezal s Črnim morjem južno od Madžarske. Naftovod Južni tok je to popravil – vsi kraki naftovoda bi šli prek Madžarske, en krak pa bi lahko šel čez Slovenijo do tromeje z Avstrijo in Italijo. Madžarski partnerji že sodelujejo pri projektu frackinga zemeljskega plina v Petišovcih, ki ga financira kapital podjetja Ascent Resources s sedežem v Britaniji za koriščenje koncesije, ki si jo je prek Nafte Lendave in Petrola pridobilo podjetje Geoenergo. Okoljevarstvene organizacije že zadnjih nekaj let pozivajo, da moramo, če mislimo resno z ukrepi zoper uničevanje narave in podnebne spremembe, energetskih virov trošiti predvsem manj.
Magister elektrotehnike morda misli, da je korak pred vsemi, a v resnici ni razumel. Skrb ministrstva, ki ga vodi, ni skrb za dobičke – ne gospodarske ne zasebne. Smeti, s katerimi so lokalne skupnosti imele težave zadnjih nekaj let, niso civilne iniciative in nevladne organizacije. In zadnjo besedo o tem, kdo sodi na smetišče zgodovine, imajo ljudje, ki se vrednotam demokratičnih družb niso pripravljeni odreči. Taka je narava stvari.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta