Cene naftnih derivatov: So slovenski potrošniki žrtev kartelnega dogovora?

Potem ko se je iztekla veljavnost vladne uredbe, s katero je vlada določila najvišje dovoljene maloprodajne cene bencina in dizelskega goriva, so cene na bencinskih servisih spet poskočile. Zaradi naraščajočih cen, ki so posledica pretresov na mednarodnih trgih, je vlada sredi marca najvišjo ceno določila pri 1,503 evra za liter 95-oktanskega bencina in 1,541 evra za liter dizla. Veljavnost uredbe se je iztekla s koncem aprila, današnje cene na bencinskih servisih v Mariboru pa znašajo od 1,649 (OMV) do 1,652 evra za liter bencina (Petrol, Mol), za liter dizla pa je potrebno danes odšteti od 1,849 (OMV) do 1,854 (Mol) evra. Na bencinskih servisih ob avtocestah so cene še višje, tako na primer na bencinskem servisu na postajališču Tepanje danes liter bencina stane 1,716 evra, liter dizla pa 1,913 evra.

Vlada Janeza Janše se je oktobra leta 2020 namreč odločila za liberalizacijo cen naftnih derivatov, ki naj bi se tako od takrat naprej oblikovale prosto na trgu.

Prihodnji predsednik vlade Robert Golob je v zvezi s tem že povedal, da so pri zadnjih podražitvah opazili sum kartelnega dogovarjanja in da bodo v zvezi s tem, če se bo takšna praksa nadaljevala, v Gibanju Svoboda pozvali Agencijo za varstvo konkurence  (AVK), da ukrepa proti trgovcem z naftnimi derivati. "Cene, ki so jih postavili, so tako neverjetno usklajene, da si res zaslužijo podrobno analizo." Očitno je, da v Sloveniji trg naftnih derivatov ne deluje, pravi Golob, v takih trenutkih po njegovih besedah nastopi čas za pametno regulacijo. Dejstvo, da vlada Janeza Janše ni podaljšala veljavnosti uredbe, je Golob označil za maščevanje ljudem, ker jih niso izvolili: "To kaže, da so bili vsi bonbončki dani na vrvici." Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je po poročanju STA povedal, da bo vlada preverila zadnje stanje na trgu in po potrebi ukrepala. 

Petrol: Cene določamo sami

V Petrolu v odgovoru na navedbe Goloba pojasnjujejo, da cenovno politiko za pogonska goriva določajo sami in se pri tem ne usklajujejo z drugimi ponudniki. Pri tem navajajo ugotovitve raziskave AVK iz decembra lanskega leta: "Ugotovila je, da ima na maloprodajno ceno pogonskih goriv največji vpliv nabavna cena goriva. Prav tako je ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki." Kot še pravijo, se v okoliščinah prostega trga, ko država ne regulira cen pogonskih goriv, te oblikujejo glede na cene naftnih derivatov na svetovnih borzah ter razmerje med dolarjem in evrom, upoštevaje tudi davčne obremenitve in takse: "Znotraj cene goriva poleg trošarin in davkov ter marže prevladujoč delež predstavlja cena surovine."

Pri tem metodologije oblikovanja cen zaradi pravil varstva konkurence ne razkrivajo: "Lahko pa zagotovimo, da družba Petrol v času od liberalizacije cen naftnih derivatov ni spremenila načina izračuna maloprodajne cene." V družbi OMV Slovenija zadeve ne želijo podrobneje komentirati.

Na AVK pojasnjujejo, da že dlje časa aktivno spremljajo razmere na trgu pogonskih goriv, pri čemer, kot pravijo, ugotavljajo dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bo agencija presodila, ali mora ukrepati v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi: "Konkretnih aktivnosti agencije v zvezi s trenutnim dogajanjem na predmetnem trgu pa zaradi interesa samega postopka ne moremo podrobneje komentirati."

Kmalu samo še dva velika ponudnika

Kot je znano, bo madžarski Mol kmalu prevzel družbo OMV Slovenija in s tem tudi upravljanje njenih 120 bencinskih servisov, s čimer bo postal za Petrolom drugi največji ponudnik naftnih derivatov na slovenskem trgu. V 301-milijonskem poslu sodeluje tudi hrvaška Ina. V družbi Mol Slovenija pojasnjujejo, da je transakcija v postopku odobritve s strani evropskih organov za varstvo konkurence in da je težko napovedati, kdaj bo posel dokončno zaključen. Kot je ob sklenitvi posla junija lani za Večer povedal izvršni direktor Mol-a Péter Ratatics, želijo v enem letu od pridobitve vseh potrebnih soglasij „rebrandirati“ bencinske servise, ki bodo po novem delovali pod blagovnima znamkama Mol in Ina. V Molu pravijo, da cene oblikujejo v skladu s poslovno politiko podjetja in jih ne usklajujejo s konkurenco. Tudi sami ne razkrivajo način oblikovanja cene, pravijo pa, da na te znatno vplivajo zunanje okoliščine, v prvi vrsti gibanje borznih kotacij.

Omenjeni prevzem bo pomenil še manj konkurence na slovenskem trgu naftnih derivatov. Zaskrbljenost nad dogajanjem na trgu so izrazili tudi v Avto-moto zvezi Slovenije,kjer menijo, da trg ne deluje na način, ki bi potrošnikom zagotavljal vsaj minimalno možnost izbire.