Cilj je znan, o poti pa moramo dobro razmisliti

Razogljičenje pred letom 2050 je vsekakor mogoče doseči, za začetek pa nujno potrebujemo nacionalni načrt elektroenergetskega sistema

"Spodbuditi želimo družbeno razpravo o viziji razvoja slovenske energetike. Energetski koncept namreč ne predstavlja le regulativnega izziva, temveč je ključna tudi skrb za ohranjanje okolja, v katerem živimo, in zaščito virov življenja za sedanje in prihodnje generacije," je v uvodu konference, posvečene izhodiščem slovenskega energetskega koncepta, ki jo je pred nekaj dnevi pripravil Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka v sodelovanju s Konzorcijem za pospešitev zelene transformacije, dejal direktor inštituta Jakob Bec in s tem začel izjemno konstruktivno (zoom) razpravo slovenskih energetskih strokovnjakov.

Ključna je letnica za izstop Slovenije iz premoga

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v svojem nagovoru poudaril, da konferenca naslavlja številne izzive z energetskega področja, ki se jih na ministrstvu zavedajo in jih tudi aktivno rešujejo. V prvi vrsti je komentiral odločitev za izstop Slovenije iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij:

"Sem optimist, da bomo to zmogli in se s tem pridružili večini članic Evropske unije, ki je to že storila. V tem trenutku je ključno, da določimo letnico izstopa, saj smo zavezani k izpolnjevanju okoljskih zavez do Evropske unije in zelenega dogovora, obenem pa nam določitev letnice omogoča črpanje evropskih sredstev, ki jih v nasprotnem primeru izgubimo."

Vrtovec je predstavil načrt ministrstva, po katerem bi premogovniško dejavnost opustili do leta 2033, in dodal, da so odzivi različnih deležnikov potrdili, da je ta načrt realen in izvedljiv. Ob tem je poudaril, da ob manku električne energije Slovenija nima druge alternative, kot da gradi drugi blok jedrske elektrarne (JEK 2):

"Gre za projekt, ki bi bil pomemben steber energijske neodvisnosti."

Prihodnost predstavljajo sončne elektrarne na vsaki strehi

Generalni direktor direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc je opozoril na vse večjo elektrifikacijo, ki jo doživlja sektor prometa. Kljub učinkoviti ravni energije bomo namreč v prihodnje potrebovali vse več energije, pri čemer bo ključno zagotoviti spodbudno okolje za potencialne investitorje v proizvodne vire, saj država te vloge ne more prevzeti.

"Prihodnost vidim v sončnih elektrarnah, nameščenih na vsaki strehi. Pri izkoriščanju vetrne energije pa zaenkrat nismo na dobri poti, saj s takim načinom razogljičenja do leta 2050 ne bomo dosegli."

Poudaril je, da bo prožnost ena izmed pomembnih lastnosti omrežij prihodnosti. Projekt izrabe prožnosti tako zajema vzpostavitev procesov in informacijske podpore za storitve prožnosti na distribucijskem omrežju ter izrabo prožnosti za upravljanje preobremenitev oziroma kot pomoč pri napetostni regulaciji.

Problem OVE: dolgotrajno umeščanje v prostor

Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je med ostalim razodel, kakšna bo bilanca električne energije skozi leta, če na tem področju ne bomo nič spremenili.

"Glavno vprašanje je, kako bomo pokrili vse večjo porabo in naraščajoče potrebe po električni energiji." Opozoril je na glavni problem, ki ga imajo investitorji v obnovljive vire energije (OVE), to je dolgotrajno umeščanje v prostor. In dodal, da se bo treba na razmere pripraviti pravočasno: "Če bomo čakali na pobude investitorjev in šele nato začeli prilagajati naš distribucijski sistem, bomo imeli problem."

Med dejavniki, ki lahko zavirajo tranzicijo, je omenil nasprotovanje nevladnih organizacij pri gradnji bodočega elektroenergetskega omrežja. "Neke tehnologije bomo namreč morali sprejeti," je potegnil črto. Ob tem pa poudaril, da sam največ stavi na domači in tuji zasebni kapital. Po njegovih besedah so investicije v OVE potrebne, a prinašajo tudi nove izzive v obdobjih, ko ni sonca in vetra, in dodatne potrebe po hrambi tovrstnih virov energije.

Izziv tudi vlaganja v nizkonapetostna omrežja

Predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon je pojasnil, da bo prihajajoče obdobje zahtevalo bistveno večja vlaganja v distribucijsko omrežje; predvsem v hranilnike, napredne merilne sisteme, kibernetsko varnost, elektrifikacijo stavb in industrije ter v digitalizacijo. Strateški cilji distribucije - zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe - se soočajo z novimi izzivi, ki se kažejo v zagotavljanju prožnosti sistema in integraciji novih naprav in virov. Vse pomembnejša so tudi pričakovanja odjemalcev, je opozoril Šmon. Na tem področju je zaznan drastičen porast OVE in naprav za samooskrbo, ki bodo zahtevala 50 odstotkov več vlaganj v nizkonapetostna omrežja.

Če želimo zaustaviti segrevanje …

"Če želimo zaustaviti segrevanje planeta, potem se mora razviti svet do leta 2050 razogljičiti. S tem, ko je naš cilj dejansko že danes znan, je bolje, da se začnemo prilagajati zdaj kot takrat, ko bomo ugotovili, da nas je situacija prehitela," pa je opozoril predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob. Ključni globalni mega trend, ko gre za globalne spremembe v rabi energije, je elektrifikacija vseh tehnoloških sistemov. Promet je tipičen primer tega, je omenil,"in dejstvo je, da nam elektrifikacija v prometu ne bo prav nič koristila, če v njenem ozadju ne bo brezogljičnih virov energije".

S pravilnim pristopom lahko slovenski elektroenergetski sistem razogljičimo že do leta 2040, je ocenil Golob, bomo pa zato potrebovali ogromno obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije. Da bo sistem to prenesel, bo moral biti predvsem izjemno prožen, viri pa pravilno strukturirani. Za potrebe učinkovitega sistema, ki bo med OVE prednostno izkoriščal sonce kot najbolj darežljiv vir energije, planira GEN-I do leta 2030 namestitev kar 20.000 sončnih elektrarn.

Kje nas čakajo največji izzivi

Prvi strateški izziv bo v obdobju pred zgraditvijo JEK 2, drugi izziv bo po obdobju, ko se zaključi doba nuklearke. "Zapolnitev te energetske luknje ponuja sončna energija, ker na vetrno energijo v Sloveniji ni prav zelo za računati. Nove razmere bodo za seboj potegnile visoke zahteve po prožnosti sistema in potrebovali bomo vso fleksibilnost, ki jo bomo lahko dobili. Zato bodo nujne velike investicije tudi na področju shranjevanja energije, ki bodo primerljive z investicijami v same vire,"

je pojasnil prvi mož GEN-I. To bo ključno zaradi dveh primanjkljajev, ki se nam bosta zgodila. Prvi je zimski večerni primanjkljaj, še večji izziv pa bomo imeli poleti, ko bomo imeli višek energije. Ravno takrat bo treba imeti dovolj možnosti za pretvorbo energije, denimo v pline, da jo bomo lahko prihranili za pokrivanje primanjkljajev. "V tem primeru imamo realne možnosti, da izpuste CO2 do leta 2050 spravimo na ničlo. Če bomo odreagirali pametno, bomo lahko izpolnili svojo dolžnost do prihajajočih generacij in postali povsem brezogljični - in to ne na račun sosednjih držav. Uvozna odvisnost v prihajajočih letih bo sicer nihala, jo bomo pa ujeli," je poudaril predsednik uprave družbe GEN-I.

Nujno potreben načrt elektroenergetskega sistema

"Pomembno je pripraviti kakovosten razvojni načrt elektroenergetskega sistema, s katerim se bomo osredotočili na prelomni letnici 2030 in 2050. Ta načrt, sprejet na nacionalnem nivoju, bo podpora tako investitorjem kot - kar je še bolj pomembno - odločevalcem," je opozoril Golob.

"Povezati mora vire in omrežje na vseh nivojih. Danes, ko takega načrta nimamo, vsak načrtuje po svoje in nihče ni z nikomer usklajen." Nujno torej potrebujemo krovno uskladitev v parlamentu, je pozval in mnogi udeleženci konference so se s tem strinjali. "Pomembno je, da ne razsujemo sistema z investicijami, ki bi jih načrtoval vsak zase. Ta hip ni pomembno vedeti, kdo in kje, ampak koliko in v kaj bomo investirali," je še dejal dr. Robert Golob in zaokrožil izjemno konstruktivno srečanje.