Covid-19: Končuje se leto hitre in učinkovite znanosti

Leto 2021 se je pričelo z velikim upanjem. Začelo se je cepljenje v domovih za starejše, rokave so vihali zaposleni v zdravstvu. Jasno je, da lahko le s cepljenjem zamejimo virus. A v Sloveniji so se pričeli zapleti z (ne)dobavami in razdeljevanjem cepiva, naraščala so proticepilska čustva, ki so pri marsikom trdno zasidrana še danes.

Ključno spoznanje po letu dni cepljenja so podatki o trajanju zaščite, pridobljene s cepljenjem, ki ima omejen učinek - nekaj mesecev po dveh odmerkih (različno za različna cepiva). Znani so tudi podatki o zaščiti po tretjem odmerku. Raziskave podjetja Pfizer kažejo, da tretji odmerek Comirnatyja (Pfizerjevega cepiva) poveča titer protiteles za 25-krat, je pa hkrati najmanjši za različico omikron. A te meritve so bile opravljene s psevdovirusi in v epidemiji smo se naučili že tudi, da laboratorijske meritve niso vedno prav dober pokazatelj razvoja dogodkov v resničnem življenju. Kljub vsemu je že tudi v praksi dokazano, da dva odmerka cepiva in potem še prebolevnost omogočajo dobro zaščito pred težjim potekom bolezni.

Stranski učinki in preplahi

Najprej, konec decembra 2020, se je cepljenje začelo s cepivom Comirnaty, nadaljevalo januarja še z Moderno, februarja z AstraZeneco, v aprilu pa tudi s cepivom Janssen. Od drugega tedna v maju je bilo cepljenje proti covidu-19 na voljo za vse prebivalce. A pojavili so se tudi prvi zapleti po cepljenju, najhujša dva sta se končala s smrtjo, najbolj odmevna pa je bila tragična smrt 20-letnice, ki je bila tudi razlog za prenehanje cepljenja s cepivom Janssen, vzročna povezava med cepljenjem in njeno smrtjo je bila potrjena in dokazana.

Imunska trombotična trombocitopenija je resen neželeni učinek cepljenja z vektorskimi cepivi, ki za vnos genske informacije v celico uporabljajo adenovirus šimpanza (AstraZeneca) in človeški adenovirus (Janssen). Vektorska cepiva so zato, zlasti za mlajše ženske, načeloma povsod po svetu odsvetovana, pri nas pa z njimi cepijo le na izrecno željo. Evropska agencija za zdravila ocenjuje, da se ta zaplet zgodi pri enem človeku od 50.000 cepljenih, in po njenih podatkih so se vsi primeri zgodili pri mlajših od 60 let, večina pri ženskah.

Alfa, beta, delta ... omikron

V začetku poletja je preplah po celem svetu povzročila delta različica virusa SARS-CoV-2. V nekaj mesecih se je razširila na več kot 98 držav po svetu in postala prevladujoča v številnih državah. Zaradi šepajočega cepilnega programa je od 40 do 60 odstotkov bolj nalezljiva različica od originalnega seva povzročila nov val okužb, vključno z okužbami že cepljenih z dvema odmerkoma. A med hospitaliziranimi še vedno veliko večino sestavljajo necepljeni bolniki.

Ko je širjenje virusa nekoliko pojenjalo in so se pričele številke v povezavi z okužbami zlagoma nižati, so južnoafriški znanstveniki poslali v svet podatek o pojavu nove virusne različice omikron. V Sloveniji so doslej potrdili 65 primerov te različice in 25.096 primerov različice delta, ki je torej še vedno prevladujoča pri nas.

Stalno spreminjanje je značilno za vse RNA-viruse, torej tudi za novi koronavirus. Vsaka različica ima veliko sprememb v primerjavi s prvim določenim genomom in vsaka se potem še naprej spreminja. Mutacije nastajajo naključno, zaradi selekcije pa se obdržijo tiste, zaradi katerih se virus bolje umika imunskemu sistemu. Četudi se pokaže, da cepiva proti novim različicam niso tako učinkovita kot proti izvorni, je prvi pogoj za preprečevanje hitrih mutacij preprečevanje širjenja in s tem množenja virusa. Z novimi kopijami virusa namreč nastajajo nove mutacije. In kar zadeva omikron, je za zdaj poleg eksponentne rasti največja skrb ta, da se bo zmogel izogniti tudi obrambi z naravno pridobljenimi protitelesi.

Tekma za zdravila

Če so bila cepiva proti SARS-CoV-2 razvita v rekordnem času, so zdravila povsem druga zgodba. Razvoj je počasen in drag, zato so drage tudi terapije z novimi zdravili, povečini pa se učinkovitost protivirusnih zdravil, izmerjena v laboratoriju in kliničnih poskusih, zniža ob uporabi v praksi.

Najnovejši up v razvoju zdravil je paxlovid, ki naj bi preprečil hospitalizacije v 89 odstotkih, a bo tako kot pri molnupiravirju njegova uporaba omejena. Tudi delujeta po podobnem principu - poenostavljeno, virusu preprečujeta razmnoževanje. Ima pa paxlovid pred molnupiravirjem to prednost, da ima dodan ritonavir, učinkovino, ki preprečuje telesu, da bi razgradilo virus. Obe zdravili je treba zaužiti čim prej po dokazani okužbi, zaradi možnosti mutagenega delovanja pa terapija traja le pet dni in je prepovedana nosečnicam.