Covid oddelki spet v pogon, a kadra ni dovolj

V UKC Maribor bodo člani sveta zavoda načrt pripravljenosti na novi val epidemije obravnavali na prihodnji seji sveta zavoda v začetku septembra. "Zaradi izkušenj iz preteklih valov smo reorganizirali predvsem prostorske kapacitete, kjer se je v preteklosti pokazalo, da sta bili zaradi namestitev in zdravljenja covid pozitivnih bolnikov ohromljeni predvsem Klinika za kirurgijo in Klinika za ginekologijo. Tako smo uredili prostore v kraku stavbe oddelka za psihiatrijo, kjer je predvideno zdravljenje za 29 covid bolnikov (20 akutno zdravljenje, 9 intenzivno zdravljenje). Če bi število naraščalo, smo pripravljeni z razpoložljivimi kapacitetami na dodatnih lokacijah (oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, oddelek za nevrokirurgijo, oddelek za pljučne bolezni) – tako bi brez večjih posledic za preostalo delovanje bolnišnice lahko oskrbeli nekje do sto covid bolnikov. Smo sicer pripravljeni, a si ne želimo lanskoletnega scenarija, ko je bilo hospitaliziranih tudi čez 200 covid bolnikov naenkrat," pojasnjujejo v UKC Maribor. Izpad programa skušajo na posameznih oddelkih nadoknaditi sproti. Tako na ginekologiji kot na oddelku za ortopedijo so omejeni predvsem z razpoložljivostjo anesteziologov. Normalizacijo operacijskih programov na omenjenih oddelkih pričakujejo v septembru, kar pa je odvisno od razsežnosti nove epidemije. Prav delovanje omenjenih oddelkov je bilo lani še posebno obremenjeno, saj so del oddelka za ginekologijo namenili covid bolnikom, zasedena pa je bila tudi kirurška intenzivna terapija, ki so jo v celoti namenili covid bolnikom. UKC Ljubljana je načrt spopadanja s covidom že potrdil, ob tem je predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc pojasnila, da imajo v diagnostično-terapevtskem servisu na voljo 150 postelj za covid bolnike, v Bolnici Petra Deržaja še do 100 postelj, nekaj še na infekcijski kliniki. V najhujšem obdobju drugega vala so na navadnih oddelkih zdravili 350 covidnih bolnikov in 70 na oddelku intenzivne terapije.

CELJE: Kritično pomanjkanje medicinskih sester

V Splošni bolnišnici (SB) Celje, kjer so doslej zdravili 3350 covid pacientov, so na osnovi podatkov in izkušenj že posodobili načrt pripravljenosti na četrti val - prav z današnjim dnem celjska bolnišnica poleg Golnika spet postaja covid bolnišnica. Najbolj kritično je v Celju pomanjkanje medicinskih sester, zaradi odhodov najbolj izkušenih imajo namreč nenadomeščenih približno 40 sester. Prav tako zaznavajo težave zaradi preobremenjenosti zdravnikov, predvsem internističnih strok. Poudarjajo, da so jim v dragoceno pomoč pri obvladovanju epidemije specializanti. Za delovanje bolnišnice je po njihovem mnenju pomembno, da ministrstvo za zdravje izda navodilo o začasni vrnitvi specializantov v matične ustanove. Realizacija rednega bolnišničnega programa to poletje poteka v približno enakem obsegu kot poleti pred epidemijo, povečalo pa se je število obravnav v urgentnem centru. Čakalne dobe so se najbolj podaljšale v dejavnostih, ki so morale najbolj krčiti svoj program dela. "Najbolj so se podaljšale na internističnih oddelkih, na področju žilne kirurgije, okulistike in pediatrije. V operativni dejavnosti so se podaljšale na področju ortopedije, splošne in abdominalne kirurgije, travmatologije in ORL. Daljše so tudi čakalne dobe v diagnostiki radiološkega oddelka. Zaradi pomanjkanja prostih postelj za intenzivno terapijo in anestezioloških timov so bili v tem času namreč zelo okrnjeni programi operativnih oddelkov. Na področju internističnih dejavnosti največje podaljšanje čakalnih dob beležijo oddelki, ki so poleg oddelka za infekcijske bolezni prevzeli oskrbo največjega deleža pacientov s covidom - gre za oddelek za bolezni prebavil, kardiološki ter oddelek za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo.

Razlogi za čakalne dobe in povečanje števila čakajočih tudi nad dopustno dobo so tako predvsem kadrovski in prostorski manko, saj zaradi epidemije ni bilo mogoče izvajati rednega programa. Po koncu epidemije je obseg dela v primerjavi s prejšnjimi leti ostal manjši predvsem na področju specialistične ambulante dejavnosti. So pa sprejeli nekaj ukrepov za skrajšanje čakalnih dob. Kjer bo možno, bodo dodatne storitve izvajali z delom preko polnega delovnega časa oziroma drugimi oblikami dela.

PTUJ: Težave na internem oddelku

Tudi Svet zavoda SB Ptuj je že potrdili načrt pripravljenosti na epidemijo. Kot so sporočil, so z vidika potrebne medicinske opreme in osebne zaščitne opreme na novi val dobro pripravljeni, podobno pa tudi tu opozarjajo na kadrovske težave. "Veliko tveganje je na področju kadrov, ki jih primanjkuje. Če ne bo razglašena epidemija oziroma če se krožeči specializanti ne bodo vrnili v bolnišnico, obvladovanje epidemije brez zapiranja redne dejavnosti, predvsem nenujnih operacij, ne bo mogoče," pravijo. Poleg pomanjkanja zdravnikov, predvsem specialistov intenzivne in interne medicine, imajo težave tudi z zagotavljanjem diplomiranih medicinskih sester s specialnimi znanji za delo v intenzivni terapiji.

Zdaj sicer po besedah direktorice Anice Užmah delujejo podobno kot pred epidemijo, s tem da veliko energije, kadra in časa namenjajo delovanju sive cone. Zaostanke, pojasnjuje Užmahova, so na številnih področjih že nadomestili: "Težave so še na internem oddelku, predvsem na področju ambulantne kardiologije, kjer zaradi kroničnega pomanjkanja zdravnikov ne moremo nuditi zdravstvenih storitev vsem, ki jih potrebujejo in bi jih želeli opraviti pri nas. Drugo področje, kjer nekako zaostajamo, so operacije kil, žolčnih kamnov in vstavljanja umetnih kolkov ter umetnih kolen, kjer je bil zaostanek zavoljo covida prevelik." Kot posledico omejenega delovanja rednih programov v času epidemije Užmahova navaja predvsem pritisk na obe urgentni ambulanti, tako kirurško kot internistično. "Seveda je opaziti tudi poslabšanja stanj, ki so posledica drugačne obravnave v epidemiji," še dodaja Užmahova. Ptujska bolnišnica je sicer trenutno polno zasedena. Bo besedah Užmahove je sicer nekaj prostorskih rezerv še na negovalnem oddelku, kjer pa so, kot pojasnjuje, v pripravljenosti na novi val, ko naj bi ta oddelek najprej zapirali in ga namenili covid bolnikom.

SLOVENJ GRADEC: Veliko manj zaposlitev od razpisanih

V SB Slovenj Gradec imajo pripravljeno tako osebje kot prostore, dovolj je tudi medicinske opreme, poudarjajo, a tudi tu bi lahko bil problem kader, kjer se srečujejo s pomanjkanjem. Pripravljen imajo poseben oddelek za zdravljenje covid bolnikov, ki so ga odprli maja letos. Uredili so ga v tretjem nadstropju starega kirurškega bloka. Na oddelku se lahko zdravi 50 pacientov in štirje v intenzivni enoti. Razpolagajo pa tudi z zmogljivostmi na oddelku za pediatrijo ter za ginekologijo in porodništvo, tukaj imajo po dve oziroma štiri postelje. Kot je povedal direktor Janez Lavre, potreb po hospitalizaciji na tem oddelku še ni bilo, zamujajo pa z dvigali v kirurški stolpnici. Eno naj bi zmontirali do 10. oktobra. Vršilka dolžnosti strokovnega direktorja Natalija Krajnc je povedala, da je od začetka epidemije vzpostavljena posebna strokovna skupina za covid-19, ki je aktivna in zelo odzivna. Za pozitivno je izpostavila, da ima bolnišnica svoj mikrobiološki laboratorij, ki omogoča hitro odzivnost in dobro obravnavo bolnikov, preprečili so tudi nekaj vdorov virusa v bolnišnico. Za negativno je izpostavila kadrovske težave, saj jim primanjkuje kadra zdravstvene nege. Od začetka leta so razpisali 56 delovnih mest za diplomirane medicinske sestre in 71 delovnih mest za srednje, zaposlili pa 18 diplomiranih in 20 srednjih medicinskih sester. Bolnišnica se letos na področju kadra zdravstvene nege srečuje z večjim številom upokojitev, precejšnje je število odsotnih delavcev na materinskem oziroma starševskem dopustu in dolgotrajnih bolniških. Nemoten proces dela zagotavljajo s prerazporejanjem zaposlenih. Podatkov o tem, kateri programi in posegi so zaradi covida-19 odpadli oziroma kakšne so čakalne dobe, nam niso posredovali, je pa po seji sveta zavoda za jutri sklicana

MURSKA SOBOTA: Večina jih zdaj pomoč res potrebuje

SB Murska Sobota bo ponovno postala covidna, ko bo v bolnišnicah več kot 150 covidnih bolnikov. Zastavili so načrt za postopno aktiviranje prostorskih enot in zdravstvenega kadra. Najprej bodo za obolele s covidom-19 vzpostavili tako imenovano rdečo cono s 15 posteljami, glede na potrebe bodo prostorske enote razširili na 25, 45, 60, 75 in 90, ob tem pa je še šest postelj od skupno 14 na voljo na intenzivni terapiji. Za zdaj lahko, ne da bi pri tem ostali omejeni bolnišnični program in dejavnosti, obravnavajo do 90 pacientov in še šest na intenzivnem zdravljenju, pravi direktor Daniel Grabar. Želijo si, da bi lahko druge bolnišnične dejavnosti in program čim bolj nemoteno potekale. Že aprila so začeli izvajati skoraj vse dejavnosti in skrajšali čakalne vrste v operativnem programu. Do konca junija so opravili vse manjše kirurške posege, operacije žolčnikov in kil, ne pa tudi dejavnosti ORL in ortopedskih operacij, čeprav so pri zadnjih angažirali dodatno ekipo. Skrajšali so tudi čakalne vrste pri diagnostiki, s tem da pri internistični dejavnosti, nevrologiji in kardiologiji niso zadovoljni. V začetku se je zdelo, da epidemija ni posebej vplivala na daljšanje čakalnih vrst, zdaj pa vidimo, tako Grabar, da se spet daljšajo, "čeprav smo naredili več". Pri pacientih, ki ne pridejo pravočasno na vrsto, se slabša zdravje, delo zdravnikov postaja zahtevnejše, hkrati se povečuje pritisk na urgenco. Predvsem bolnikov, ki so res bolni in potrebujejo pomoč, tudi takih, ki so preboleli covid-19 in imajo kronična obolenja. Če jih nekoč 70 odstotkov ni potrebovalo urgentne obravnave, jih zdaj večina takšno pomoč res potrebuje. Opozoril je še na slab odziv pacientov na vseh oddelkih, vsak dan odpade do 10 odstotkov obravnav, ponekod tudi 25 odstotkov, ker naročenih pacientov ni. "Se ne odjavijo ali ne pridejo, ker menijo, da stanje ni tako hudo, da bi morali v bolnišnico. To je anomalija našega zdravstvenega sistema, da se naročijo za vsak slučaj," še doda Grabar.