Klara Širovnik
Časopisi so zapisi o času. Nato pa nastopi epizoda, ko časopisov ni. In zdi se, kot da se je čas, o katerem smo prej tako vneto pisali, za trenutek ustavil. Morda je med bralci nekaj takih, ki časopisov v lokalih trenutno sploh ne pogrešajo. Dlani drugih pa so ob kavi rade podrsajo po tankih, dišečih listih - časopisa. "Gledam jih in vidim, da jim nekaj ne 'paše'. Zamišljeni so in gledajo v prazno, čudno jim je. To je bil njihov ritual. Morda so zaradi tega prenehali prihajati na kavo, brez časopisa vendar ni taka, kot je bila nekoč," v hitrem tempu gostinskega vsakdana razmišlja Anže Fideršek, lastnik mariborske Moje kavarne, ki je gostom zmerom ponujala široko paleto tiskovin. "Upali smo, da se bo ta ukrep počasi umaknil, ampak časopisov ne dovolijo, tako da nimamo izbire. Držimo se vseh omejitev in čakamo za zeleno luč," pove. S prodajo bodo nadaljevali, ko bo to mogoče. Dotlej pa bodo gostje brali le, če bodo "cajtnge" prinesli s seboj.
Z vprašanji o zdravstvenih razlogih za prepoved smo se - kot že toliko novinarjev pred nami - sprva obrnili na NIJZ. Lagali bi, če bi trdili, da so pristojni v odgovore vložili več kot dve minuti svojega časa. Jasno je bilo, da so nam posredovali spis, ki so ga predhodno sestavili za nekega drugega novinarja. Kljub temu smo izvedeli, da študije o "vzdržljivosti" virusa pričajo, da virus na navadnem tiskarskem papirju preživi do tri ure, na steklu in bankovcih celo do štiri dni, na jeklu in plastiki pa cel teden. "Zaporedno branje časopisa lahko povzroči širjenje okužbe. Vsakodnevni podatki kažejo, da se širjenje okužb v Sloveniji, njeni okolici kot tudi drugod po svetu še ni umirilo, zato do nadaljnjega tudi ne moremo spreminjati obstoječih priporočil," so še z gotovostjo dodali.
Grešim in ni me sram
Če so časopisje in revialni tisk na voljo za vsakim vogalom in v vseh specializiranih ustanovah, ni prav nobenega razumnega razloga, da njihovi obiskovalci do njih ne bi imeli dostopa, pravi Simon Kardum, direktor Kina Šiška in Kavarne Kino Šiška. "V Kavarni Kina Šiška so časopisi bili vseskozi na voljo, celo med epidemijo. Tega ne skrivamo," prizna. Kavarne so prostori druženja, družabnosti in izmenjave mnenj, je prepričan, razloge za prepovedi, ki nekatere dobrine - kot je časopisje - brezpogojno prepovedujejo, na drugi strani pa pri denarju zamižijo na eno oko, vidi predvsem v politiki. "Zdajšnja vladavina - z SDS-om na čelu - uveljavlja, nadaljuje in nadgrajuje zlovešči načrt, ki ga je zastavila že v prvem mandatu, precej manj uspešno pa v drugem. Vse, kar počnejo, je pričakovano, zato me čudi, kako naivno se vsi, ki smo deležni razgradnje družbe in države, obnašamo," pove in doda, da "nov načrt" po njegovem mnenju vključuje tri ključne točke: prva je finančno izčrpati medijski, kulturni in kreativni sektor; druga je "prave" ljudi postaviti na prava mesta; tretja pa zatreti neodvisno novinarstvo in svobodo ustvarjanja. "Razlika je v tem, da gre v tokratnem mandatu za kombinacijo vseh treh ciljev. Če so se v prvem mandatu, od 2004 do 2008, ki je bil tudi prvi in zadnji polni mandat katere koli slovenske vlade, z istim pristojnim ministrom Vaskom Simonitijem ukvarjali predvsem z različnimi prevzemi in z nastavljanjem pravih direktorjev in uradnikov na prava mesta, so se tokrat lotili še bolj radikalne taktike," dodaja.
Kot da je najnevarnejši prav tisti virus, ki pred skokom na človeka prebere - časopis.
Kdo je pristojen za reševanje medijev in kulture?
V večini držav - tudi na Hrvaškem - za odločanje v primeru dvoma, ali zaostriti ali pa jih omiliti, določene ukrepe v medijskem in kulturnem sektorju, pristojen minister za kulturo, med drugim opozarja Simon Kardum. "Pri nas minister nonšalantno trdi, da je za vse virusne zadeve nepristojen. Že to veliko pove o tem, kaj se bo zgodilo v letošnjem in naslednjem letu. To bo uničevalni, maščevalni in posledično samouničevalni proces, ki bo oslabil in nepovratno pohabil kulturni in medijski sektor. Predlagam, da Ministrstvo za kulturo RS preimenujemo v "ministrstvo za vse, še posebej za propagando". Ker pa ga v taki obliki ne potrebujemo, saj gre za ministrstvo proti kulturi in medijem, ga lahko kar ukinemo. Prav nič ga ne bomo pogrešali," zaključuje.
Ministrstvo za propagando
V restavracijah so nepogrešljiva "tiskovina" tudi jedilniki. V priporočilih NIJZ sicer niso posebej izpostavljeni, vendar so po njihovih besedah zajeti v dikciji, da naj "izvajalci storitev odstranijo predmete, ki bi se jih lahko dotikalo več gostov, na primer igrače, časopise, revije". "Veliko restavracij še vedno uporablja papirnate jedilne liste, ki jih po uporabi ne dajejo v tridnevno karanteno, ampak jih v najboljšem primeru naložijo na poseben kup in dajo v roke naslednjemu gostu. Da o plačevanju z gotovino ne govorimo," je še nazorno pojasnila Barbara Rajgelj. To, da si je avtorica tega prispevka včeraj v restavraciji v okolici Ptuja privoščila pico, ki jo je izbrala iz plastificiranega jedilnega lista, je seveda zanemarljiva podrobnost.
