Državni praznik ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele kazati težnje za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države.

Na podlagi kompromisa so predstavniki takratnih političnih strank in poslanskih skupin 6. decembra 1990 podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno ter da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Ravno velika enotnost politike o tem vprašanju je po mnenju mnogih prepričala in povezala tudi volivce, ki so se množično udeležili plebiscita 23. decembra. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov, uradno pa so jih razglasili tri dni pozneje, torej na današnji dan.

Že tradicionalno je bila enotnost naroda v ospredju tudi letošnjih slavnostnih govorov pred dnevom državnosti. Podpredsednica DZ Nataša Sukič je na petkovi slavnostni seji DZ tako med drugim dejala, da je naloga vseh, predvsem pa nosilcev oblasti, ljudem povrniti zaupanje v državo. To pa bo po njenih besedah mogoče doseči le na temeljih solidarnosti in pravičnosti, za kar bo nujna tudi enotnost, kot ob glasovanju na plebiscitu.

Slavnostni govornik na osrednji državni proslavi, premier Robert Golob pa je državljane pozval, naj se mu pridružijo v skupnem cilju - vzpostavitvi pozitivne družbene klime, ki je ključna za družbo blaginje. Osamosvojitev države je bila zgodba o uspehu. A jo moramo vsak dan znova dograjevati in dograjujemo jo vsi s svojimi individualnimi zgodbami o uspehu, je izpostavil.

Danes praznik obeležujejo v predsedniški palači, ki bo odprla vrata za obiskovalce. Zbrane bo nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pred palačo bo med 9. in 16. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.