Glede protikoronskih ukrepov je Evropska komisija vlado pozvala, naj ob upoštevanju stopnje okrevanja redno pregleduje njihovo uporabo, učinkovitost in ustreznost.
Davčna reforma, ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru, in protikoronski ukrepi vlade skrbijo bruseljsko Evropsko komisijo. Po njeni oceni predlagana davčna reforma lahko obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje. Podobne skrbi doma izraža tudi fiskalni svet, katerega naloga je nadzor javnofinančne politike. Evropska komisija sicer ugotavlja, da je slovenski osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto skladen z evropskimi priporočili.
Fiskalni svet je analizo javnofinančnih učinkov predlaganih sprememb davčne zakonodaje na podlagi zahteve komisije za nadzor javnih financ v državnem zboru pripravil že julija letos. "Glede na rezultate simulacij iz navedene analize se lahko z opozorili Evropske komisije strinjamo. Takšna reforma bi namreč lahko pomenila dodatno spodbujevalno fiskalno politiko in slabšanje strukturnega položaja slovenskih javnih financ, podobno kot to velja tudi za nekatere druge spremembe zakonodaje, ki so v parlamentarnem postopku, oziroma za nekatere rešitve, ki jih je vlada že sprejela takoj po sprejetju proračunskih dokumentov za obdobje 2021-2023," nam je povedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Vlada bi morala biti previdna pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko sprožile oziroma bi poglabljale nastanek makroekonomskih neravnotežij. Analiza fiskalnega sveta je pokazala, da bi lahko sprejetje predlagane davčne reforme na daljši rok sicer nekoliko povečalo bruto domači proizvod (BDP) in s tem proračunske prihodke, a to verjetno ne bi zadoščalo za pokritje neposrednih negativnih učinkov na prihodke, ki izhajajo iz davčnih sprememb, pravi Kračun. Glede na načrtovano postopno višanje dohodninskih olajšav bi se negativni neposredni učinek na prihodke stopnjeval in bi po ocenah vlade v letu 2025 lahko dosegel okoli 850 milijonov evrov.
Zadolžitev ostaja v mejah, določenih v zakonu
V povezavi z vprašanjem, iz katerih virov bo vlada zagotovila dodatnih 670 milijonov evrov, so nam na finančnem ministrstvu razložili, da zakon o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 v 48. a členu izrecno določa, da se v letu 2021 za namen financiranja omilitve posledic epidemije covida-19 uporabi sredstva na računih proračuna države. "Sredstva na računih pomenijo denarna sredstva, ki jih država prejme iz naslova vseh obveznih in neobveznih dajatev, prav tako pa tudi iz naslova prodanega premoženja in dopustnega zadolževanja. To pomeni, da se zaradi spremenjenega odloka država ne bo dodatno zadolžila, pač pa zadolžitev ostaja v mejah, kot je določeno v zakonu," so nam zatrdili na ministrstvu.
Glede protikoronskih ukrepov je Evropska komisija vlado pozvala, naj ob upoštevanju stopnje okrevanja redno pregleduje njihovo uporabo, učinkovitost in ustreznost ter naj jih bo pripravljena prilagoditi, če bodo to terjale okoliščine. Tudi to opozorilo je skladno z opozorili fiskalnega sveta.
Davorin Kračun nam je pojasnil, da je "fiskalni svet ob oceni proračunskih dokumentov za obdobje 2021-2023 izrazil mnenje, da v njih predvidena spodbujevalna fiskalna politika izraža ustrezno naravnanost, čeprav je načrtovani obseg spodbud prekomeren". Za spodbujanje gospodarstva bi namreč zadoščala že ohranitev mej za javne izdatke, ki so bile določene spomladi. "Slovenija naj bi bila tako glede na ocene Evropske komisije za Italijo in Litvo na tretjem mestu med državami evrskega območja z največjim fiskalnim stimulusom v letu 2022," pravi Kračun.
Glede na dosedanje izkušnje je po njegovih besedah sicer mogoče predvideti, da bodo javne investicije že letos in sploh v naslednjih dveh letih, ko naj bi dosegle zgodovinsko najvišje vrednosti, manjše od predvidenih. Kljub temu ocene fiskalnega sveta nakazujejo, da si je vlada s povišanjem predvidenih izdatkov, ki ne vključujejo protikoronskih ukrepov in investicij, v letu 2021 pripravila precej manevrskega prostora tudi za ukrepe, ki bi lahko v letu 2022 strukturno poslabšali stanje javnih financ.
"Vlada bi morala zato ob sprejetih proračunih ter danih omejitvah na trgu dela in visokih cenah materialov biti zelo pozorna pri izvajanju investicij, ki bi bile v takšnih razmerah manj učinkovite. Ob tem bi morala poskrbeti za učinkovito porabo nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, predvsem pa v dani fazi političnega cikla preprečiti, da začasni ukrepi, ki večajo javnofinančni primanjkljaj, ne preidejo v trajne ukrepe," nam je pojasnil Kračun.
Glede povečanja dovoljenih izdatkov proračuna za letošnje leto za 670 milijonov evrov so nam na ministrstvu za finance pojasnili, da je bilo v proračunu za leto 2021, ki je bil sprejet lani, za protikoronske ukrepe (covid-19 rezerva) namenjenih 774 milijonov evrov. Ta znesek je bil spomladi letos z odlokom povečan za 800 milijonov evrov. Ker je obseg epidemije bistveno širši in epidemija traja dlje od pričakovanj, na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo za namene omilitve posledic epidemije do konca leta iz državnega proračuna izplačanih do 2,8 milijarde evrov.
"Za namene financiranja ukrepov so bila tako porabljena vsa za to namenjena sredstva, ter tudi sredstva tekoče in stalne rezerve. Če je bilo to mogoče, so se sredstva za financiranje med letom zagotavljala tudi s prerazporeditvami. Do konca leta pričakujemo še izplačila preostalih dodatkov k plačam po kolektivni pogodbi, izplačila za turistične bone, pomoč za financiranje regresa za leto 2021 in subvencioniran del minimalne plače," so nam pojasnili na ministrstvu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
